Zbirka starih telefonov zbiratelja in interpretatorja lokalne kulturne dediščine ter lastnika Vojaškega muzeja Tabor Lokev Srečka Rožeta šteje več kot 500 primerkov. Med njimi poleg stacionarnih na vrtljivo številčnico, tipke in dotik najdemo tudi poljske telefone, ki sta jih uporabljala vojska in civilna zaščita že pred prvo svetovno vojno pa vse do leta 1980. Ohišja starejših telefonov so izdelana iz lesa, telefoni iz časa druge svetovne vojne in po njej pa iz rjavega ali črnega bakelita. Ob najstarejšem telefonu iz leta 1903 je zanimiv avstro-ogrski telefon, izdelan na Dunaju leta 1916, pa tudi prvi lesen nemški poljski telefon, vojaka Volkerja U. Helma, iz konca prve svetovne vojne. Nemški poljski induktorski telefon, model 1933, sta po drugi svetovni vojni Iskra Kranj in Elektro industrija Niš kopirali za potrebe JLA in državnih služb. Na ogled sta tudi stacionarna telefona iz beograjske pisarne maršala Tita, ki so ju po razpadu Jugoslavije leta 1991 prodali na dražbi.
Rože, ki rad zbira tudi predmete znanih občanov, je na ogled postavil še telefone nekdanjega direktorja Kobilarne Lipica Andreja Franetiča, sežanskega častnega občana Pavla Skrinjarja in matičarke Olge Knez. Razstava bo na ogled do konca junija. Rože pa medtem že pripravlja razstavo predmetov iz zgodovine lipiške kobilarne, ki bo maja slavila 444. obletnico obstoja.
