Poslanci in poslanke odbora za zdravstvo bodo danes razpravljali o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma evtanaziji. Spomnimo: društvo Srebrna nit je ob podpori več kot 5000 podpisov volivcev in volivk v zakonodajni postopek vložilo zakon, ki bi urejal evtanazijo. Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bil, da se bolniku, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, pri čemer sprejemljiva možnost lajšanja bolečin ne obstaja, brez napak in zlorab omogoči dostojanstvena smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog je še določal, da lahko sicer zdravnik ali drugi zdravstveni delavec glede tovrstne pomoči pacientu uveljavi ugovor vesti. A poslanci in poslanke so zakon z večino glasov zavrnili že na začetku zakonodajne poti.
Zavrnili zakon, želijo referendum
Koalicija je pojasnila, da so zakon zavrnili, ker so v postopek že vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. V obrazložitvi predloga za referendum so navedli, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, »saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje«. »Ker gre za pomembno tematiko in pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na interese in življenje vseh ter tudi na nadaljnji razvoj naše družbe, menimo, da je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,« so še navedli v Svobodi.
Kaj dovoljuje zakon?
Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, »vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora«. Kljub temu slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.
Ustava za
»Obe pravici sta v veliki meri utemeljeni s 3. odstavkom 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,« so prepričani v Svobodi.
Ustava proti
Evtanaziji zelo glasno nasprotujejo tako v SDS kot NSi. V SDS menijo, da je evtanazija zelo občutljiva tematika, ki od celotne družbe zahteva široko in temeljito razpravo. Opozorili so tudi na dejstvo, da ustava v 17. členu določa, da je človeško življenje nedotakljivo. V objavah na spletnih omrežjih so bili predstavniki SDS izjemno ostri, predsednik stranke Janez Janša je na omrežju X celo poobjavil obtožbo Pavla Ruparja, da je »prizadevanje za uzakonitev evtanazije vrnitev k nacizmu«.
NSi zagovarja življenje
V NSi so se na predlog padlega zakona, ki pa bi se lahko skozi refrendum vrnil v poslanske klopi, odzvali z zapisom: »V NSi zagovarjamo življenje in pri tem zakonskem predlogu slišimo predvsem nasprotovanje in opozorila slovenskih zdravniških organizacij ter Komisije za medicinsko etiko. Omenjene organizacije opozarjajo na visoko etično tveganje predloga zakona zaradi možnosti različnih zlorab. Prav tako se strinjamo s tistimi, ki opozarjajo, da se prek takšnih predlogov v družbo vnaša napačna miselnost, da je življenje starega, onemoglega ali bolnega človeka manjvredno.«
Kaj pa zdravniki?
Dejstvo je, da ureditvi prostovoljnega končanja življenja nasprotujejo tako v Zdravniški zbornici Slovenije in Slovenskem zdravniškem društvu kot v Komisiji za medicinsko etiko. Celo vodja vladnega strateškega sveta za zdravstvo, dr. Erik Brecelj, se je javno izrekel proti evtanaziji. Izjavil je: »130.000 ljudi nima družinskega zdravnika, zdaj jim bomo ponujali evtanazijo? Če sem nesramen: dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki ne morejo priti do zdravnika, ki nimajo zvez, da bi prišli do tistega, kar plačujejo – mar kdo pomisli nanje? Jim bomo zdaj ponujali evtanazijo?« Na drugi strani nekdanji minister za zdravje Dušan Keber opozarja, da je med zdravniki tudi ogromno takih, ki zakon podpirajo, a se njihovega glasu ne sliši.
Nejasno vprašanje
Glede na to, da je predlog za referendum v proceduro vložila koalicija, je pričakovati, da bo referendum razpisan. Je pa o predlogu nekaj pomislekov izrazila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Koalicija je predlagala, da bi volivci in volivke na referendumu odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?« Zakonodajnopravna služba parlamenta pa meni, da vprašanje ni dovolj jasno, ker »ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega«. »Posebej je treba izpostaviti, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v pravnem redu Republike Slovenije ureja prvič, zato mora biti povsem jasno, kaj ta pravica obsega,« so še zapisali v svojem mnenju. Opozorilo je seveda na mestu. Volivci bi se tako na referendumu lahko izrekli, da si želijo, da se sprejme zakon, zakon pa bi lahko nato določil, da se prepove pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ker vprašanje ni dovolj jasno zastavljeno, bi lahko taka ureditev obveljala. Kot pravijo v zakonodajnopravni službi, »mora referendumska pobuda vsebovati vprašanje, ki je tako jasno, da je mogoče določiti vsebino zakonske ureditve, za katero je razpisan posvetovalni referendum«. Po njihovem mnenju je tako referendumsko vprašanje v neskladju z 2., 44. in 87. členom ustave.
