Nižje ležeče ulice v mestnem jedru ob vsakih obilnejših, četudi kratkotrajnih padavinah, ob višji plimi ali kombinaciji obojega poplavi. Voda – morska, meteorna in tista iz kanalizacije – vdre tudi v stanovanja, kar prebivalce spravlja v obup.
Jasno je, da je tamkajšnja komunalna infrastruktura dotrajana in premalo zmogljiva, mnogi Izolani so prepričani, da je težava tudi v tem, da se vanjo stekajo tako kanalizacijske kot meteorne vode, torej da sistem odpadne vode ni ločen.
Da bi poplavam naredili konec oziroma vsaj dosegli, da bi čim manjkrat poplavljalo, so v občini naročili poplavno študijo, ki bi predvidela tudi potrebne ukrepe. Izdelal jo je projektant Matej Uršič iz podjetja Hidrolab in jo pred časom predstavil občinski upravi, zdaj pa še občanom in občankam. Pokazala je, da je treba komunalno infrastrukturo posodobiti in nadgraditi.
Naložbe za dobrih šest oziroma devet milijonov evrov
Uršič je predstavil dve možni rešitvi: »Če ohranimo oziroma rekonstruiramo mešani sistem ter ga prilagodimo standardom in zakonodaji, zajema investicija samo obnovo javne infrastrukture, izvedbo priključkov in objekti se bolj ali manj lahko priključijo na ta sistem z njihovimi obstoječimi priključki. V drugem primeru moramo mešani sistem nadgraditi v meteornega, pri čemer je treba dodatno zgraditi še ločen sistem za odvajanje fekalne kanalizacije z novimi priključki za objekte.«
Slednje bi tudi pomenilo, da bi sistem pripeljali do praga posamezne hiše, nanj bi se moral priključiti vsak etažni lastnik sam in to tudi plačati. »Priključek bi moral biti tako narejen, da bi vsak pokril svoj strošek in se priklopil na dva priključka, na jašek za kanalizacijo in za meteorne vode,« je dodatno pojasnil župan Milan Bogatič. Posameznik bi v tem primeru plačal od tisoč do 40 tisoč evrov, odvisno od tega, kako je bila hiša načrtovana, pravi Uršič in obenem dodaja, da ni nikakršnega vzvoda, s katerim bi upravljalec lastnika stavbe prisilil, da se priklopi.
Po prvih grobih ocenah bi rekonstrukcija mešanega sistema stala 6,4 milijona evrov, ločen sistem pa še dodatnih 3,1 milijona evrov. V oceno so vključene črpalke, ki zagotavljajo črpalne višine za varovanje pred dvigom morja do 3,35 metra nadmorske višine. Morebitna dodatna dela (denimo rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, komunikacijskih omrežij, elektrovodov …) niso zajeta.
Če bi izbrali dražjo rešitev, torej ločen sistem za kanalizacijo in meteorne vode, bi krepko prekopali Izolo. »Nemogoče je staro mestno jedro tako prekopati in v ozke ulice umestiti dvojni sistem. Ostal bo mešan in v to rešitev bo treba zagristi,« je župan nakazal, katera rešitev je verjetnejša.
Dinamika gradnje odvisna od denarja
Najprej bi povečali zmogljivosti črpališča ob Cankarjevem drevoredu, ki črpa razbremenjene vode v morje. »Zdaj črpa kubični meter na sekundo, zmogljivost je treba povečati na deset kubičnih metrov na sekundo,« je povedal Uršič. Naslednji korak je obnova cevovoda od omenjenega črpališča do razbremenilnika pri hotelu Marina, kar bi stalo dodatna dva milijona evrov. »To bo rešilo od 80 do 90 odstotkov težav s poplavljanjem,« je prepričan Uršič.
Župan je napovedal, da bodo letos začeli pripravljati projekte. »Denar v proračunu ni zagotovljen, zato bomo morali v prvem rebalansu zagotoviti denar za pripravo projektne dokumentacije, stala bo zagotovo nekaj sto tisoč evrov,« predvideva. Dinamika gradnje bo odvisna od denarja. »Če bomo leta 2025 dobili gradbeno dovoljenje in zagotovili denar za prvo fazo ukrepov, bi mogoče začeli graditi leta 2025.« Na vprašanje, koliko časa bo trajala gradnja, ni mogel odgovoriti.
Občani želijo takojšnje ukrepe
Predstavitve poplavne študije in ukrepov se je udeležilo presenetljivo malo ljudi, manj kot 30. Nekateri živijo v mestu že več desetletij in ves čas se ubadajo s poplavami, ki pa so vse bolj pogoste. »Včasih je bila ena poplava v 15 letih, zdaj jih je pet v enem letu in vsakič seže voda do vrat,« se je oglasil Boris Švagelj, ki stanuje na Manziolijevem trgu.
Ivo Zdešar iz Premrlove ulice je opozoril, da se ob obilnejšem dežju združita voda, ki dere po Kosovelovi ulici, in tista s Tovarniške ulice, potem pa se v garažo bloka steka pravcata reka. »V garaži je bilo meter in pol vode,« je povedal.
Slavica Stanoj iz Skladiščne ulice trdi, da že po desetih minutah dežja voda sega 15 centimetrov v višino. »Zadnjih sedem let je katastrofa, niti na dopust ne smem, vrata so že povsem gnila,« se je jezila.
Predsednik KS Staro mesto Bojan Korošec je pohvalil gasilce, civilno zaščito in Komunalo, ki pomagajo ob poplavah. Pogrešal pa je rešitve za ulice oziroma stanovalce, ki so najbolj na udaru poplav. Težave niso nove, zanje so vedeli že prejšnji župani, narejeno pa ni bilo še nič, je spomnil.
Med najbolj razočaranimi je Fredi Poljšak iz Ulice ob stolpu, ki je tako kot mnogi drugi pričakoval kratkoročne ukrepe. »Zavarovalnica mi noče več izplačevati zavarovalnine,« je potožil. »Kaj lahko naredimo do takrat, ko bo vse našteto zgrajeno? Govorimo o veliki naložbi, devetih milijonov ne bomo nikoli imeli,« je prepričan. »Kdo nam zagotavlja, da bo kdo kdaj karkoli naredil? Nihče!«
Stanovalcem mesta zato priporoča, da sami čim bolj poskrbijo za svojo lastnino, denimo z montažo ustreznih ventilov v cevi.
