Namestnik predsednika komisije David Lapornik, ki je glede na podatke iz tabele javne objave sprememb premoženjskega stanja leta 2021 postal četrtinski lastnik 115 kvadratnih metrov velike zemljiške parcele, je namreč o svojem premoženjskem stanju za leto 2021 poročal z zamudo, kar so za Siol potrdili tudi na KPK. Lapornik je s tem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nad izvajanjem katerega bdi ravno KPK. Javni funkcionarji morajo namreč spremembe glede nepremičnin v skladu s tem zakonom sporočiti v roku 30 dni, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najpozneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Lapornik je spremembo premoženjskega stanja sporočil šele 15. marca 2023, poroča portal, kjer navajajo tudi pojasnilo KPK, da Lapornik od nastopa svoje funkcije »razen v tem primeru« o svojem premoženjskem stanju poroča »pravočasno in popolno.«
Kaj glede zadeve pravi Lapornik?
Glede na pojasnilo, ki so ga Siolu posredovali iz KPK, sporna parcela po Lapornikovih besedah »ne presega vrednosti 500 evrov.« Dodal je, da je spremembo premoženjskega stanja naznanil takoj, ko se je »zavedel,« da je s prijavo »zamudil,« to pa »v opombah k obrazcu zaradi transparentnosti tudi jasno navedel.« Po lastnih besedah je o tem obvestil tudi sodelavce na komisiji. Glede vprašanja odgovornosti in morebitnih posledic takega ravnanja so v KPK pojasnili, da premoženjsko stanje predsednika komisije in obeh namestnikov nadzira državni zbor, Mandatno-volilna komisija državnega zbora pa da med nadzorom nad Lapornikovim premoženjskim stanjem ni ugotovila kršitev. Pojasnili so še, da na komisiji nimajo pristojnosti za razreševanje namestnikov predsednika komisije, temveč je to v pristojnosti predsednice Nataše Pirc Musar.
Predsednica Mandatno-volilne komisije Janja Sluga, sicer poslanka Svobode, je medtem za STA dejala: »Drži, da je namestnik Lapornik za četrtino parcele poročal z zamudo in to navedel v obrazcu. Sama zamuda pa po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še ni razlog za ukrepanje ali uvedbo kakršnegakoli postopka. Ukrep (in sicer upravna sankcija zaradi neprijave premoženjskega stanja - znižanje plače v višini 10 odstotkov) je predviden šele, če funkcionar ne poroča in ga organ (KPK ali MVK) pozove k predložitvi podatkov, pa funkcionar tega tudi v dodatnem roku ne stori.«
Odziv predsednice
Kot so v odzivu na te informacije navedli v uradu predsednice Nataše Pirc Musar, se spoštovanje zakona pričakuje od vseh zavezancev, še posebej od zaposlenih na KPK, saj lahko z zgledom dodatno prispevajo k transparentnosti oblasti. Predsednica Pirc Musar s primerom Lapornikove zamude pri poročanju o premoženju iz leta 2021 ni bila seznanjena, niti ni ne pozna okoliščin, so za STA pojasnili v uradu predsednice. So pa spomnili na pojasnila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) za medije, da je mandatno-volilna komisija v državnem zboru že opravila nadzor nad premoženjskim stanjem omenjenega namestnika predsednika KPK in kršitev ni ugotovila.
Zaplet predsednika Šumija
Portal Siol poroča o še enem primeru domnevno spornega dogajanja na KPK, povezanega z dopisno sejo, na kateri so odločali o izločitvi drugega namestnika Simona Savskega iz postopka proti premierju Robertu Golobu. Za dvignjene obrvi so poskrbele nedavne izjave predsednika komisije Roberta Šumija v oddaji 24ur Zvečer na POP TV, kjer je dejal, da so bili na seji senata prisotni tudi strokovna služba in namestnik Lapornik ter da so mu prebirali, kaj piše v Golobovi zahtevi po izločitvi Savskega in tudi zapise Savskega. Vprašanje, kako je kaj takega mogoče na dopisni seji, je terjalo pojasnila KPK, kjer so potrdili, da izjave predsednika komisije o prisotnosti in branju izjav »držijo, je pa to potekalo pred (dopisno) sejo.«
Odvetnik Roberta Goloba Stojan Zdolšek je sicer v imenu predsednika vlade na upravno sodišče vložil tožbo zoper sklep KPK, s katerim slednja ni ugodila njegovi zahtevi, da iz preiskave o domnevnih političnih pritiskih in vmešavanju v delo policije izloči Savskega. Golob in Zdolšek sta izločitev zahtevala novembra lani, Zdolšek pa je po zavrnitvi tožbo proti KPK vložil 31. januarja. Golob in Zdolšek sta namreč prepričana, da bi lahko osebno mnenje Savskega vplivalo na odločanje v zadevi. Vzrok za te pomisleke je izjava Savskega na družabnem omrežju. O postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušiča je takrat zapisal: »Levi ali desni, to se dogaja, ko se politika vmeša v Policijo. Potem bodo pa spet jamrali, ko ne bo preiskanih kaznivih dejanj, ko bodo smrtne prometne nesreče in ko bo povečano kršitev javnega reda in miru. Deset in več let bo trajalo, da spet pride do profesionalizacije Policije. Kdo kvaliteten pa bo hotel delati v takem sranju.«