Premier Golob je ponovil stališče vlade in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, da je namreč reševanje zahtev stavkajočih poklicnih skupin možno le v okviru pogajanj s celotnim javnim sektorjem. V času zdravniške stavke se čakalne dobe po njegovih besedah niso podaljševale, se je pa število ljudi v čakalnih vrstah povečalo. "Tudi sam sem bil presenečen, ko me kličejo nekateri pacienti in so povedali, da odkar je bila februarja sprejeta uredba na vladi, ki prerazporeja naročanje ljudi na posege, so ljudje, ki so imeli za čakati po šest mesecev, začeli dobivati obvestila, da pridejo na vrsto čez dva do tri tedne. Ukrepi vlade za skrajševanje čakalnih vrst so torej začeli prijemati. To se mogoče danes v stavki manj vidi, a sem prepričan, da bomo vsi skupaj presenečeni v naslednjih mesecih, da so čakalne vrste nekaj, kar je rešljivo," je dejal.
Pojasnil je, da vlada na zahteve zdravniškega sindikata Fides, da višje plače kljub poplavam dosežejo z januarjem 2024, ni mogla pristati ne "zaradi tega, ker denarja v proračunu ni, ne zaradi tega, ker smo z vsemi ostalimi sindikati dosegli dogovor, da se zamakne izvedba plačne reforme v leto 2025". "Dobra novica je, da smo v pogovorih s Fidesom prišli do napredka, da tudi Fides sprejema možnost, da se višje plače začnejo izvajati s 1. januarjem 2025," je dejal.
Edino rešitev za to in vse ostale stavke vidi v kontinuiranih pogajanjih z vsemi sindikati javnega sektorja. "Ker do dogovora tudi v zdravstvu lahko pride samo, če se dogovorimo z vsemi," je dejal.
V času mediacije po njegovih besedah ni nujno prekiniti stavke, pričakuje pa, da bodo prenehali s stavkovnimi aktivnostmi, je dejal za obe televiziji in poudaril, da je važno, da pacient ne trpi. "Želimo, da v času mediacije pacient ni talec in da imamo dovolj časa, da pridemo do zadovoljive rešitve," je dejal za Odmeve.
Soodgovornega za stavkovni val se ne čuti. "Plačna reforma, o kateri se danes pogajamo z vsemi 46 sindikati, je nastala že lani poleti. Julija smo jo imeli pripravljeno, a avgusta so se zgodile poplave in takrat smo povedali, da bo treba počakati," je povedal za 24ur zvečer. "Zamik plačne reforme za vse sektorje, vključno s sodnim, je neposredna posledica varčevanja zaradi poplav," je poudaril.
Spomnil je, da se plače v javnem sektorju niso usklajevale 15 let. "Prepričan sem, da bomo v naslednjih mesecih prišli do rešitve, ki jo bodo tudi sindikati sprejeli, ki ne bo usmerjena nujno v tiste z najvišjimi plačami, ampak da najprej odpravimo nesorazmerja pri tistih z najnižjimi," je v Odmevih povedal premier.
Ni problem v montažni hiši, temveč v zemljiščih
Povedal je še, da je vlada lani namenila 520 milijonov evrov za nujna dela po poplavah, letos bo dala dodatne 1,1 milijarde evrov. Milijarde evropskih sredstev v ta namen bodo prišle šele v prihodnjih letih, je dejal.
Najprej se po njegovih besedah vlaga v urejanje vodotokov, "ker ne želimo, da nas presenetijo nove poplave". Poudaril je, da so poskrbeli tudi za ljudi: "10.000 družin je dobilo neposredno finančno pomoč v treh obrokih od države, poračun še pride." Družine iz 384 hiš, kjer je potrebna preselitev, so bile po njegovih besedah kontaktirane s strani države, s klicnega centra, vsem je ponujena kompenzacija najemnine in z vsemi poteka dialog, kje bodo dobili nadomestno gradnjo.
"A ni problem v montažni hiši, temveč v zemljiščih, ker si večina želi, da ostanejo čim bližje sedanjemu domu, po možnosti v isti občini, a žal nekatere občine nimajo zemljišč in postopki pri spremembi namembnosti zemljišč terjajo svoj čas. Smo jih pohitrili, običajno bi to trajalo štiri leta, sedaj bo trajalo šest mesecev. Zakon o obnovi in razvoju je bil sprejet decembra, do poletja bomo imeli natančne sezname z zemljišči, kam se lahko te družine preselijo, potem pa se bodo lahko odločile, ali bodo na teh zemljiščih sprejele montažno hišo ali bodo vzele denar in si hišo same zgradile," je pojasnil.
O zavrnitvi državne sekretarke
Za Odmeve je povedal, da bo ministrica za pravosodje Andreja Katič po današnji potrditvi ene državne sekretarke na vladi za drugo mesto državnega sekretarja iskala novega kandidata. Meni, da je pravica vlade in premiera, da odloči o ustreznosti predlaganih kandidatov. "Državne sekretarje vedno potrjuje vlada. Minister pa predlaga najboljšega kandidata po lastni presoji," je dejal. Trditev, da je razlog za zavrnitev ene od kandidatk njeno delo v prejšnji vladi, je označil za špekulacijo.
Bruseljska služba in Tina Gaber
V pogovoru za 24ur zvečer je znova zanikal tudi nekatera ugibanja, da ga zanima služba evropskega komisarja. "Ne odhajam nikamor, svoj mandat bom oddelal do konca," je zatrdil.
O vlogi partnerke Tine Gaber pa je zatrdil, da ne vpliva na njegovo delo predsednika vlade, da pa je ponosen, da ima ob sebi nekoga, ki mu lahko da tudi kakšen nasvet. Posameznih zgodb, ki se pojavljajo o njej, pa ne bosta več komentirala, je dejal.
