S pričetkom toplejših dni se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi, ki so lahko za ljudi zelo nevarna nadloga. Klopi ne povzročajo le neprijetnega ugriza, ki srbi in na mestu ugriza lahko tudi boli, temveč prenašajo povzročitelje številnih bolezni.
Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov
Klopi so pajkovci, ki živijo na vegetaciji blizu tlom, predvsem na višini do enega metra, v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Z njimi se lahko srečamo tudi v mestu, parkih in na otroških igriščih, zato je preventiva tudi v mestih ključnega pomena. Višina, do katere klop spleza, je odvisna od njegove razvojne stopnje. Ličinke (larve) so navadno v travi oz. v nizkem rastlinju blizu tal, do 30 centimetrov nad tlemi. Nimfe so navadno v travi in grmovju, do višine enega metra nad tlemi. Odrasli klopi splezajo na višje rastline, običajno na plevel in grmičevje, ki je do največ 1,5 metra nad tlemi. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus.
Klopi se nahajajo na celotnem območju Slovenije. Do nadmorske višine 600 metrov jih je veliko, na območjih, ki presegajo 1000 metrov nadmorske višine, se zadržujejo le redko, zgornja meja, kjer jih še najdemo, pa je 1600 metrov. Vse razvojne faze klopov prezimijo pod odpadlim listjem, v skorji drevesnih debel ali v zgornji plasti zemlje. Klopi postanejo dejavni, ko se temperatura prsti dvigne na 5 do 7 stopinj Celzija, tj. marca ali aprila. S prezimovanjem pa začnejo, ko se temperatura okolja začne nižati do približno enake vrednosti, to je oktobra ali novembra, kar pomeni, da je previdnost potrebna večji del leta. Zanje je sicer značilna dvojna sezonska aktivnost, z vrhoma spomladi (maj, junij) in jeseni (september, oktober).
Preživetje klopa je odvisno predvsem od temperature in vlage v okolju. Zlasti dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. Zelo vroče in suho vreme jim ne prija, tudi kadar je mraz, niso dejavni. Temperaturno območje, primerno za normalno aktivnost klopa je od 14 do 24 stopinj Celzija, najugodnejša vlažnost za klopa pa je med 92 in 95 odstotki.
Klopi so prenašalci različnih povzročiteljev bolezni
Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo KME in lymske borelioze v Evropi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letno zabeležijo okoli 4.000 – 7.000 primerov lymske borelioze in v zadnjem desetletju povprečno 240 primerov KME na leto. Lymska borelioza se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa. Z virusom klopnega meningoencefalitisia pa so okuženi predvsem klopi na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v ljubljanski regiji.
V letošnjem letu 93 prijav obolenja z lymsko boreliozo
Do vključno 9. tedna 2024, torej do 3. 3. 2024, so pri NIJZ prejeli 93 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (25,3/100.000 prebivalcev), sledita primorsko-notranjska (5,6/100.000 prebivalcev) in osrednjeslovenska statistična regija (5,3/100.000 prebivalcev).
V letu 2023 (preliminarni podatki) so prejeli 2509 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Zbolelo je 1365 žensk in 1144 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (283,4/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (188,9/100.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska statistična regija (151,7/100.000 prebivalcev). Največ zabeleženih primerov lymske borelioze je bilo v občinah Ljubljana, Kranj in Radovljica. V letu 2022 so prejeli 4007 prijav.
Gre za bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, ki so razširjene v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije. Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Ta običajno izgine po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, je pojasnil prof. dr. Franc Strle iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. “Zaradi lymske boreioloze se ne umre, lahko pa zelo zagreni življenje,” je opozoril.
V letu 2023 62 prijav obolenja KME
V letu 2023 (preliminarni podatki) so pri NIJZ prejeli 62 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Zbolelo je 30 žensk in 32 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (7,5/100.000 prebivalcev ), sledita gorenjska (6,6/100.000 prebivalcev) in koroška statistična regija (5,7/100.000 prebivalcev). V letu 2022 smo prejeli 124 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom.
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Virus KME se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa. V nekaj minutah po vbodu klopa se prenese s slino okuženega klopa. Virus KME se lahko prenaša tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine.
Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. V Evropi so, poleg Slovenije, države z naravnimi žarišči KME še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske in nekatere skandinavske države, pojavljajo pa se tudi nova žarišča. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna, Slovenija je v samem vrhu.
Simptomi in znaki bolezni KME
Bolezen se prične po inkubaciji, ki traja najpogosteje 7-14 dni po vbodu klopa. Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Bolezen pa lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).
Značilna bolezen namreč poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 – 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %.
Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.
KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem
V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti, pravijo pri NIJZ. Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita se lahko uporabijo “pospešene sheme cepljenja”. Torej, če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
Pri NIJZ cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih. V zdravstvenih domovih po državi akcije cepljenja proti KME organizirajo tekom tega in naslednjega meseca. Večina se jih odloči, da bodo cepiva v času trajanja akcije na voljo po znižani ceni.
Cepljenje proti KME pa je sicer že od leta 2019 na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let ter za zamudnike. Zamudniki so otroci, rojeni v letu 2016 ali kasneje in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let leta 2019 ali kasneje. Za te osebe se iz OZZ praviloma financira osnovno cepljenje s tremi odmerki, ki ga lahko opravijo pri izbranem zdravniku. Tisti, ki so s cepljenjem začeli že prej samoplačniško, so lahko v breme OZZ cepljeni z naslednjimi tremi odmerki. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto.
Kako preprečimo vbod klopa?
Poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi, so poudarili na NIJZ. Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa. Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, dolgi rokavi, stisnjeni na zapestjih in gležnjih) in zaprtimi čevlji. Na izpostavljeno kožo nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope, na oblačila pa permetrin. Dobro je vedeti, da noben repelent ne zagotavlja popolne zaščite pred klopi, zato predstavljajo le dodaten zaščitni ukrep. Na tržišču obstajajo tudi elektronski odganjalci klopov, ki delujejo na principu oddajanja signalov visoke frekvence, ki so neslišni za človeka, a zelo moteči za klope.
Po izpostavitvi oz. vrnitvi iz endemičnega področja natančno pregledamo vso kožo, predvsem mehke predele, tudi lasišče in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
Kako odstranimo klopa iz kože?
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Pomembno je tudi preprečevanje alimentarne okužbe z uživanjem toplotno pravilno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov.
Evropi grozi tudi tropski orjaški klop
Po poročanju Nachrichten.at je v Evropi vedno pogostejši tudi tropski orjaški klop (Hyalommi marginatum). Po mnenju strokovnjakov bi lahko zaradi podnebnih sprememb Evropa postala njihov stalni dom. "Živali pridejo v državo s pticami selivkami," je na novinarski konferenci na Dunaju pred dnevi dejal Georg Shower, raziskovalec klopov pri AGES (Agencija za zdravje in varnost hrane). Ključna razlika med orjaškim klopom in navadnim gozdnim klopom, vrsti klopa, ki je najbolj razširjena v Srednji Evropi, je v tem, da se aktivno približuje gostitelju (ovce, govedo, konje). Žrtev lahko zazna z razdalje do devetih metrov, za njo pa se celo požene v tek, kot kakšen pajek, in jo zasleduje več sto metrov. Medtem ko domači oz. gozdni klop čaka na svoje žrtve.
Nova vrsta je problematična tudi zato, ker kot prenašalka virusov krimsko-kongoške hemoragične mrzlice s seboj prinaša nove patogene. Pojavlja se v vzhodni in južni Evropi, na območju nekdanje Sovjetske zveze, Mediterana, severozahodnem delu Kitajske, centralni Aziji, Afriki, bližnjem vzhodu in Indijskem polotoku. Primeri bolezni so se v zadnjih letih že pojavili na Portugalskem, v Španiji in južni Franciji. V Sloveniji krimsko-kongške hemoragične mrzlice po navedbah NIJZ ni. Tako da za zdaj ostaja KME večja grožnja tako v Sloveniji kot v Evropi.
