Milenko Stanković je urgentni radiolog v UKC Ljubljana, ki je v zadnjem času najbolj znan kot podpredsednik zdravniškega sindikata Fides. Velja za enega največjih zagovornikov stavke. Napovedoval je tožbe proti vodstvom bolnišnic, ki bi zdravnikom preprečevala nadurno delo. Fidesova pogajanja z vlado pa je do zdaj označeval »pesek v oči zaposlenim v zdravstvu in bolnikom«.
Toda Stanković je eden od tistih ključnih Fidesovih mož, ki je januarja letos, torej v prvem mesecu stavke, opravil enako število obravnav v istem mesecu lani. Kot razkrivajo podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZSSS), je namreč v obeh mesecih opravil po 36 akutnih bolnišničnih obravnav, torej v povprečju slabi dve na delovni dan. Med 15. januarjem, ko se je začela zdravniška stavka, in 31. januarjem letos je tako Stanković skupaj opravil 20 obravnav - natanko toliko kot v enakem obdobju lani.
Tudi novembra 2023 je Stanković opravil 37 obravnav, torej le eno več kot v mesecu stavke. Ali to pomeni, da eden od »zvočnikov« Fidesa, ki ima soglasja za delo še v štirih drugih ustanovah, v resnici ne stavka? In kaj kažejo podatki o januarskem delu za druge ključne ljudi Fidesa?
Tudi po pol manj obravnav na mesec kot pred stavko
Tudi v samem vrhu Fidesa se očitno niso dogovorili, ali in na kakšen način bodo stavkali. Medtem ko je Stanković v januarju 2024 zabeležil isto število obravnav kot prej, jih je recimo drugi podpredsednik Fidesa Borut Kostanjevec, ki je zaposlen v Splošni bolnišnici Ptuj, opravil bistveno manj. Po uradnih podatkih le 15, od tega osem v drugi polovici meseca.
Za primerjavo: januarja 2023 je Kostanjevec opravil 29 akutnih bolnišničnih obravnav, torej enkrat več, novembra 2023 pa celo 34. Pred dnevi je Kostanjevec dejal, da »tudi po koncu stavke nič ne bo kot prej«. »Nekateri zdravniki enostavno ne bodo več želeli delati cele dneve, ampak le toliko, kolikor je zakonsko določeno. Vlada pa nas ves čas diskreditira. Sploh ne gre za plače ali denar, pač pa ponos zdravnikov,« je poudaril.
Na enak način kot Kostanjevec se je stavki odločilo slediti več članov skupine, ki jo je Fides imenoval za pogajanja z vlado. Gregor Zemljič, kardiolog v UKC Ljubljana, ki hkrati dela v zasebnem centru Barsos-MC, je tako januarja letos opravil le 18 akutnih bolnišničnih obravnav, pet oziroma osem manj kot v lanskem januarju in novembru. Pri Aniti Mrvar Brečko, anesteziologinji iz UKC Ljubljana, baza podatkov ZZZS za letošnji januar beleži zgolj štiri obravnave, trikrat manj kot v lanskem novembru. Januarja lani jih je opravila deset.
Novembra opravil 29 obravnav, januarja le pet
Največji upad akutnih bolnišničnih obravnav beleži Silvan Saksida, specialist interne medicine iz Splošne bolnišnice Nova Gorica. Po podatkih ZZZS jih je januarja letos opravil le pet, 24 manj kot lanskega novembra. Januarja lani pa jih je zabeležil 10, torej enkrat več kot januarja letos.
Medtem je Bojan Kostić, še en član Fidesove pogajalske skupine, januarja letos v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je zaposlen kot anesteziolog, opravil 512 obravnav. To je le sedem manj kot v novembru 2023. Velike razlike so tudi med člani glavnega odbora Fidesa. Nekateri med njimi so v letošnjem januarju delali celo več kot pred tem, drugi pa bistveno manj.
Pri tem velja opozoriti, da se podatki nanašajo le na število akutnih bolnišničnih obravnav, ne zajemajo pa drugega dela, ki ga opravijo zdravniki. Tudi ogromne razlike pri njihovem številu same po sebi ne povedo, pri katerih zdravnikih je storilnost večja, pri katerih pa manjša. Stanković je interventni radiolog, ki v UKC Ljubljana obravnava najtežje primere, pri zasebnikih, za katere dela popoldne, pa lažje, ki mu vzamejo le po nekaj minut, zaradi česar jih lahko opravi nekajkrat več.
Toda kljub temu so ti podatki uradni, saj jih ZZZS dobi od izvajalcev za potrebe obračuna in plačila. Beleži in objavlja jih torej institucija, ki te obravnave plačuje. Zakaj torej eni vodilni v Fidesu delajo bistveno manj, drugi pa enako kot prej.
Delajo enako, da obdržijo soglasja za delo drugje?
Del odgovora na to vprašanje bi se morda lahko skrival v njihovem dodatnem delu. Kot že omenjeno, ima Stanković štiri soglasja za delo drugje. Več sogovornikov, ki niso želeli biti imenovani, nam je zatrdilo, da so lahko zdravniki v UKC Ljubljana kljub preklicu soglasja za nadurno delo obdržali ta soglasja, a le pod pogojem, da bodo še naprej med rednim delovnim časom opravili svoje »dopoldansko« delo. Stanković ima sicer že od leta 2010 odprt s.p. za radiološko diagnostiko in terapijo.
Za razliko od Milenka Stankovića ima Gregor Zemljič le eno soglasje za delo drugje. Borut Kostanjevec pa dela v samoplačniški ambulanti Zdrav splet, kjer opravlja storitve s področja splošne kirurgije.
Stavka zdravnikov pod okriljem Fidesa sicer traja že deveti teden, v prihodnjih dneh pa naj bi se pogajanja med sindikatom in vladno stranjo nadaljevala. Do zdaj bistvenega napredka niso prinesla. Po poročanju Financ pa so v slovenskih bolnišnicah januarja letos opravili za 47 odstotkov manj zdravljenj možganske kapi, za 39 odstotkov manj zamenjav kolka in za 19 odstotkov manj operacij raka. Več pa so delale specialistične in družinske ambulante.
