Pogovor o koprskem komunalnem blatu smo začeli v pisarni direktorja Marjetice Koper Davorja Briševca in nadaljevali na Serminu, kjer je Centralna čistilna naprava Koper. Medtem ko se sprehajamo mimo bazenov, v katerih plavajo fekalije iz koprske, ankaranske in izolske kanalizacije, je fotoaparat uprt tudi v sušilnico komunalnega blata, vso novo in sijočo, ki bo iz blata iztisnila toliko vode, da ga bo ostalo samo 20 odstotkov teže. Marjetico Koper je sušilnica stala 1,7 milijona evrov, nihče v Sloveniji še nima takšne. Bančno posojilo že odplačujejo, sicer samo v višini obresti in ne glavnice, in vendar sušilnica še zmeraj ne opravlja svojega dela.
Kdaj bo začela delovati sušilnica komunalnega blata na Serminu?
Tehnični pregled je bil že opravljen, smo v zaključni fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. Trenutno odpravljamo manjše pomanjkljivosti v zvezi z morebitnim posedanjem terena glede na to, na kakšnem območju stoji čistilna naprava. Če bo šlo po načrtih, jo bomo zagnali aprila in tako nadgradili postopek čiščenja odpadnih komunalnih voda.
Že imate izračune stroškov plina in elektrike, ki jih naprava potrebuje za svoje delovanje? Bojda bodo zelo visoki in na to vas, kot pravite, opozarja tudi revizijsko poročilo družbe Ernst & Young.
Marjetica Koper se je v danem trenutku in ob danih predpostavkah pravilno odločila za nakup naprave za sušenje. Ključni predpostavki pri finančni upravičenosti naložbe sta cena energentov in cena odvoza komunalnega blata. Kar samo nakazuje na nepredvidljive makroekonomske in politične razmere na trgu odvoza blata, kar ves čas pravimo. V izračunih, ki jih je za nas naredila finančna skupina, smo stroške energenta postavili precej konservativno, torej višje, kot so dejansko. Družba Ernst & Young nas opozarja, da moramo paziti na stroške. Marjetica se je odločila za ta nakup na podlagi stanja na trgu v letih 2021/22 in še dobro, da smo se odločili za tehnologijo, ki ne uporablja elektrike, saj so cene električne energije zrasle za trikrat.
V čem je ta sušilnica blata drugačna od sušilnice blata v Logatcu, ki je krajanom tako smrdela, da jo je komunalno podjetje maja 2022 ustavilo in da še vedno ne obratuje?
Že kot prebivalec Kopra si želim dokazati, da se pri nas ne bo ponovila logaška zgodba. Prva razlika je v velikosti, saj je naša sušilnica večja zaradi večjih količin blata. Druga poglavitna razlika pa je, da ima naša naprava tristopenjski pralnik zraka, ki »opere« neprijetne vonjave, nastale med postopkom sušenja blata. V Logatcu pralnika zraka sploh ni bilo, mi pa smo na podlagi njihovih izkušenj od proizvajalca zahtevali, naj napravo primerno nadgradi. Pri nas bo umazan zrak šel skozi dve fazi pranja, skozi kislino in bazo, ter za konec še skozi biofilter. V okolje se bo odvajal s čim manj neprijetnimi vonjavami in v skladu z zakonodajo. Odpadna voda pa bo šla na začetek čistilne naprave v ponoven proces čiščenja.
Ima še kdo takšno sušilnico blata?
V Sloveniji trenutno ne, v tujini pa jo imajo.
Zakaj je odlaganje komunalnega blata sploh problem in kako ga bo sušilnica rešila? Kako zdaj ravnamo s komunalnim blatom, saj ga od leta 2019 Madžarska ne sprejema več?
V tej fazi, brez sušilnice, komunalno blato odvažamo v sežigalnico v Avstrijo. Ker je v enem kilogramu blata 80 odstotkov vode, je količina blata toliko večja in so stroški prevoza zelo visoki. Lahko bi celo rekli, da na obdelavo vozimo vodo. V sežigalnici to blato uporabijo za pridobivanje toplote oziroma električne energije. S sušilnico blata bomo posušili to blato, da bo imelo samo deset odstotkov vode, kar bo zmanjšalo količino blata, število prevozov ter prineslo nižjo ceno odlaganja in obdelave blata, saj gre lahko sušeno blato takoj v energetsko izrabo in se uporabi kot energent.
Kaj bo Marjetica Koper počela s posušenim blatom?
Še vedno ga bomo dajali prevzemnikom, da ga odpeljejo v tujino, saj v Sloveniji ne premoremo dovolj velikega objekta za toplotno obdelavo in energetsko izrabo odpadkov. V Celju sicer imajo takšen objekt, vendar je premajhen.
Kako se bo uporaba sušilnice blata poznala na komunalnih računih?
Strošek sušenja blata ni ključen dejavnik na ceni položnice. Ključen dejavnik je strošek električne energije, ki jo porabi čistilna naprava za delovanje, in strošek odvoza komunalnega blata.
Sušilnica blata bo prinesla dodatne stroške električne energije.
Res je, vendar bo električno energijo uporabljala le za delovanje tekočega traku in še kakšne električne napeljave.
Občina Ankaran je ob soglasju izolske občine, s katero imate sklenjen Sporazum o skupnem odvajanju in čiščenju odpadih voda, predlagala revizijo postopka vzpostavitve sušilnice blata. Revizijo je na podlagi dostopnih podatkov odpravila družba 4E, pomoč pri upravljanju organizacij in obvladovanju prevar. Zakaj z njimi niste želeli sodelovati?
Občina Ankaran sploh nima pravne podlage, da bi zahtevala revizijo poslov Marjetice. Kljub temu smo v začetku želeli sodelovati s podjetjem 4E. Prišli so k nam, nam povedali, kaj je tema njihove revizije, in nabava sušilnice je bila šele peta točka. Če bi želeli razčistiti vse točke okoli nabave sušilnice, bi bilo smiselno, da najprej razčistijo odgovore na vprašanja, ki so izvor samih problemov. Kmalu so prišli z izdelano revizijo in odgovori na vsa vprašanja. A če do zdaj problematike delitve premoženja med občinama ni rešilo veliko prejšnjih pravnikov, sem bil v dvomih o kakovosti tega poročila. Presenečen sem bil, kje so dobili dokumente, saj jim jih mi nismo posredovali, pač pa smo jih pozvali, naj pridejo, ko rešijo prejšnje odprte točke. Njihovega dokumenta ne moremo primerjati z revizijo družbe Ernst & Young.
Ste vašo revizijo poslali Občini Ankaran, ki pravi, da je ena od soustanoviteljic Marjetice?
Ne, le Mestni občini Koper. Občina Ankaran bi se morala odločiti, kaj hoče. Kdaj nastopa kot soustanoviteljica in kdaj nastopa z dejstvi, da premoženje med občinama še vedno ni razdeljeno. Četudi je soustanoviteljica Marjetice Koper, njihov odstotek soustanoviteljstva še vedno ne presega zakonsko določene meje, ki bi jim omogočala, da revidirajo postopek.
