Bistvo zakona je, da tistim, ki so hudo bolni in ne morejo ozdraveti ter se pri tem neznosno mučijo, olajša trpljenje, saj bodo lahko uveljavljali pravico do prostovoljnega končanja svojega življenja. Soavtor zakona, zdravnik in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber meni, da gre pri predlogu tega zakona za interese vseh državljanov, da imajo to pravico, ne glede na to, ali jo bodo izkoristili ali ne. "In ob tem padajo čisto vsi zadržki, ali je to pravi čas, ali so proti cerkve in zdravniki. Tukaj so potrebe državljanov, ki jih je strah morebitnega trpljenja pred smrtjo in želijo, da jim država omogoči zmanjšanje trpljenja," so njegove poudarjene misli ob zakonu, ki začenja svojo parlamentarno pot.
Kakšen bo naš konec
Z vsebino zakona so ustvarjalci že prepričali več kot 5000 volivk in volivcev, ki so mu namenili svojo pisno podporo in tako omogočili, da je bil sprejet v zakonodajni postopek. V četrtek bo torej državni zbor opravil njegovo prvo obravnavo. Predlagatelji sicer menijo, da bi o ZPPKŽ na koncu morali odločati volivci na referendumu, kajti državljanke in državljani Slovenije pričakujejo, da se bodo o tem lahko izrekli.
Prof. dr. Brigita Skela Savič, še ena od soavtorjev zakona, je pred prvo parlamentarno obravnavo dejala, da močno upa, da bodo poslanci in poslanke prepoznali, da je zakon namenjen trpečim osebam, ki imajo neozdravljivo bolezen in se jim življenja izteka. "Ti posamezniki, ki so sposobni odločati sami o sebi, morajo imeti pravico, da odločajo o svojem koncu. Ta zakon jim to omogoča s številnimi varovalkami za preprečevanje zlorab," je izpostavila. Poudarila je tudi, da zakon za zdravstvene delavce uvaja uporabo ugovora vesti. Sklenila je z besedami, da imajo državljani pravico pričakovati, da bodo nosilci zdravstvene dejavnosti znali brati kodeks zdravniške etike in posodobljene zdravniške prisege ne le na način njihovih koristi, temveč bodo v ospredje postavili dobrobit pacienta. "Zakon ne sili zdravstvenih delavcev k izvajanju te storitve in nikakor ne izključuje paliativne oskrbe, temveč prav nasprotno, spodbuja njen razvoj," so bile njene besede.
Odpor
Kar nekaj zdravnikov in zdravniških organizacij zakon odklanja. Kot protiargument v glavnem izpostavljajo, da je poslanstvo zdravnika reševati človeška življenja, torej da gre za nezdružljivost zdravniškega poklica z evtanazijo. Glasnejša nasprotnika zakona sta prof. dr. Samo Zver in dr. Erik Brecelj. Hematolog Zver je izjavil: "Kdo sem jaz, da bi odtegnil življenje nekomu drugemu? Kdo? V življenju nisem naredil ničesar, kar ne bi bilo prav. Stvari, ki se mi zdijo zavržne, ne bom počel. Če bo moja zdravniška usoda pogojevana s tem, ali bom to naredil ali ne, ne bom. Znam kaj drugega. Lahko grem kopat jarke."
Dr. Erik Brecelj pa je ob zakonu o prostovoljnem končanju življenja že pred časom povedal, da "v Sloveniji ni prostora za debato o evtanaziji, ker imamo toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino". Sicer pa je svoje stališče o zakonu pospremil z naslednjo izjavo: "130 tisoč ljudi nima družinskega zdravnika, zdaj jim bomo pa ponujali evtanazijo? Bom nesramen – dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki ne morejo priti do zdravnika, ki nimajo zvez, da bi prišli do tistega, kar plačujejo? Vse življenje zavarovanje. Ali kdo pomisli nanje? A njim bomo pa ponujali evtanazijo?"
Dušan Keber je poudaril, da avtorji predloga spoštujejo stališče zdravnikov, ki ne želijo pri tem sodelovati, ne cenijo pa, da želijo kot institucija preprečiti drugim kolegom, ki nimajo zadržka, da bi pri tem sodelovali. Pričakujejo, da bodo zdravniki morali preusmeriti svoj pogled na to, da je smrt sestavni del življenja in da zmanjšujejo trpljenje bolnika, četudi to pomeni smrt. Poudaril je še, da v zakonu obstaja ugovor vesti, zato nobenega zdravnika ne bodo silili, da bi se tega postopka udeleževal. "Velika večina primerov je prepuščena bolnikom samim," je dodal.
Že v četrtek bo jasno ...
Eden od soavtorjev zakona, filozof in politični analitik Igor Pribac, je opozoril, da javnost zakon dojema kot zakon vladajoče koalicije in da za samoumevno jemlje, da ga bo koalicija podprla. "Ta podpora v tem hipu ni zagotovljena. Imamo načelne podpore poslanskih skupin, posameznih poslancev, vendar imamo tudi vtis, da je med njimi še veliko omahovanja," je dejal.
Če poslanci zakona v prvi obravnavi ne bodo ocenili kot primernega, je Pribac prepričan, da je pot tega zakona lahko zaključena tudi za dlje časa. Avtorji predloga sicer menijo, da je to zgodovinska priložnost, saj družbena in politična konstelacija sprejem takega zakona omogoča.