V državnem zboru, ki ima danes na mizi tudi predlog novega zakona o blagovnih rezervah, ki med drugim uvaja delitev na varnostne zaloge in klasične blagovne rezerve, ter obravnavi predlogov novel zakonov o urejanju prostora in o prevozih v cestnem prometu, se bodo kopja bržkone najbolj lomila pri obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije. Medtem ko v koaliciji menijo, da predlog krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo, so v NSi vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
Predlog zakona je v parlamentarno proceduro vložila koalicija s prvopodpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem (Levica) in Sandro Gazinkovski (Svoboda). Z njim med drugim predlagajo, da se bo financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Matični parlamentarni odbor je ob tem sprejel še koalicijsko dopolnilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.
To je zmotilo opozicijo, ki opozarja, da je predlog ustavno sporen in škodljiv, v NSi pa so v parlamentarno proceduro vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. V NSi za predlagani zakon ne vidijo potrebe, menijo namreč, da obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo, učenje njihovega maternega jezika pa ni stvar Republike Slovenije. Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma podpirajo tudi v SDS.
Poceni populizem
Vodja poslancev Levice Vatovec je pred dvema dnevoma predlog NSi za posvetovalni referendum ocenil kot "poceni in škodljiv populizem". "NSi se že leta in leta razglaša kot stranka, ki gre v sredino, ki skuša biti čim bolj odprta na vse smeri, ampak ko pride do takšnih vprašanj, pokažejo, kakšna stranka pravzaprav so, stranka populistov in stranka, ki si očitno ne želi tujcev v naši državi," je dejal Vatovec.
Ob tem je poudaril, da pri omenjenem zakonu ne gre za vprašanje priseljevanja tujcev, ampak za sodržavljane, ki so v Slovenijo prišli že v prejšnjem stoletju, več generacij pa je že rojenih v Sloveniji. "To je škodljivo ločevanje naših državljank in državljanov na podlagi njihove etnične pripadnosti," je prepričan. Meni, da je zakonski predlog "pomemben prispevek k bolj odprti in tudi raznoliki družbi", Slovenija pa tako izpolnjuje pravice, ki jih je obljubila že v času nastajanja samostojne države.
