»Moje srce mi ne da miru in moja dolžnost je, da vam obelodanim, kaj se je zgodilo na pogrebu. Menim, da je prav, da veste, kaj se je zgodilo,« nas je (novinarje Vestnika) nagovorila Martina K., ki se je 16. februarja na enem od pokopališč v Občini Moravske Toplice poslovila od svojega očeta.
Pogreb, na katerem je bil predviden raztros pokojnikovega pepela, je bil ob 13. uri, opraviti bi ga moral duhovnik Andrej Lažeta, župnik v Bogojini in Martjancih. Nekaj minut pred začetkom poslovilnega obreda je do žalujočih v mrliški vežici pristopil eden od pogrebcev pogrebne službe z besedami, da bi duhovnik rad govoril s svojci umrlega. Do Lažete so odšli pokojnikova žena, pokojnikov sin s partnerico in partner Martine K. »S sestro sva ostali v vežici. Naenkrat sem zaslišala glasno kričanje, iz katerega sta vejala jeza in agresija. Kričanje se je slišalo v mrliško vežico, ljudje zunaj so obmolknili. Nastala je smrtna tišina. Slišala sem župnika, kako je s sovražnim tonom kričal, da takega pogreba ne bo izvedel,« je s solzami v očeh dejala Martina K. »Da je raztros pepela kristjana greh,« je domnevno zakričal duhovnik in naj bi celo žugal s prstom proti žalujočim svojcem. Ti so se Andreju Lažeti opravičili, da tega, »da ne želi opravljati pogrebov z raztrosom pepela, niso vedeli in da jim je za to zelo žal«.
Kljub dogovoru ni prebral žalnega govora
Kot je povedala Martina K., je duhovnik, ko so svojci in pogrebci z žaro prišli iz mrliške vežice, sicer začel pogrebni obred. »Zmolil je očenaš in zdravomarijo, nato se je obrnil in odšel. Po petih minutah. Mojega očeta preprosto ni hotel pokopati. Spregovoril ni niti ene besede o njem, čeprav smo bili za to dogovorjeni. Vse tisto, kar sem zapisala o njem in mu poslala po elektronski pošti, je župnik odnesel s seboj, tako da smo ostali brez vsega.«
Umrli je bil katoliške veroizpovedi z opravljenimi vsemi zakramenti. Oče Martine K. si je sam zaželel pogreba z raztrosom pepela. »Župnik pred pogrebom niti z eno besedo ni omenil, da on tovrstnih pogrebnih obredov pred raztrosom pepela ne opravlja, čeprav ga ostali duhovniki iz naše okolice opravljajo,« je ogorčena Martina K. Če bi vedela, da bo zaradi raztrosa pepela pri duhovniku nastal zaplet, je dejala žalujoča hčerka, niti ne bi šla k Lažeti. Če bi vedela za njegov odpor do pogrebov z raztrosom, bi mu »sama že na začetku najinega pogovora v župnikovi pisarni o tem, kako bo potekal pogreb, zelo jasno razložila, da bo šlo za raztros pepela. Ampak če ta informacija služi le njemu, bi seveda pričakovala, da bi si jo sam pridobil.«
Je morda šlo za komunikacijski šum, ko se je z duhovnikom v njegovi pisarni v župnišču v Martjancih dogovarjala, kako bo potekal pogreb in da bo šlo za raztros pepela pokojnika? »Župnik ni korektno opravil svoje naloge oziroma jo je opravil površno, saj se sploh ni pozanimal, za kakšno vrsto pogreba gre. Zdelo se je, kot da dela po tekočem traku. Našemu pogovoru na župnišču ni posvetil dovolj pozornosti in časa, čeprav sem mu jasno in glasno povedala, da so mi cerkveni obredi več kot tuji,« je razložila vidno ogorčena Martina K., ki je duhovnika Andreja Lažeto takrat vseeno še prosila, ali lahko na pogrebu pove nekaj besed o pokojnem očetu. »Pritrdil je, nato mi je na list papirja napisal naslov svoje elektronske pošte, kamor naj pošljem podatke iz življenja mojega očeta. Zahvalila sem se mu. In resnično sem mu bila tisti dan hvaležna za vse.«
Še vedno je brez odgovorov
V petek, na dan pogreba, je duhovnik Andrej Lažeta žalujoče pahnil v še globljo stisko. Martina K. je zato že v ponedeljek po pogrebu poslala elektronsko sporočilo na naslov Škofije Murska Sobota, a do oddaje tega članka v tisk ni prejela prav nobenega odgovora na svoja vprašanja. Želela je predvsem jasna pojasnila, zakaj duhovnik Andrej Lažeta ni opravil pogreba, kakor velevajo pastoralne smernice Slovenske škofovske konference. Po teh smernicah mora duhovnik pred samim raztrosom pepela ob žari pred mrliško vežico zaključiti pogrebni obred ali sveto mašo, ne sme pa sicer sodelovati pri sprevodu in raztrosu pepela na mestu za raztros na pokopališču. Tudi sami smo o razlogih, zakaj duhovnik Lažeta ni dokončal pogrebnega obreda, poizvedovali pri soboški škofiji.
Razlog, da se je odločila Martina K. svojo stisko deliti z nami, je v tem, da meni, da mora javnost izvedeti, kaj se je zgodilo med pogrebom njenega očeta. Vsak pa naj si o tem ustvari svojo sliko. »Na pogrebu je bilo okoli 200 ljudi. Vsega tega ne želim zaradi sebe. Nikakor. Želim, da se opere ime mojega očeta, ki v tem primeru ne nosi nobene krivde. On je zgolj umrl, oskrunjena pa sta njegova čast in njegovo ime. In to zagotovo ne po njegovi krivdi,« je dejala še vedno v globoki stiski žalujoča hči. »Ko se bom spominjala pogreba svojega očeta, ta ne bo povezan z žalostjo zaradi njegove smrti, ampak s šokom, žalostjo in razočaranjem nad zadnjim obredom. No, v resnici to ni bil obred. Bilo je skrunjenje časti mojega očeta,« je povedala Martina K.
Obred bi moral končati pred raztrosom
V ponedeljek, 19. februarja, smo na elektronski naslov Škofije Murska Sobota poslali več vprašanj, povezanih z dogodki na omenjenem pogrebu.
Naslednji dan smo s škofije prejeli elektronsko sporočilo brez odgovorov na naša vprašanja, a s pripeto uradno izjavo Slovenske škofovske konference (SŠK). V izjavi je zapisano, da so slovenski škofi na 115. redni seji SŠK, ki je potekala novembra 2019, glede raztrosa pepela pokojnih na pokopališčih določili, da »voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda, lahko tudi pogrebno sveto mašo, in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa – sprevodu – in pri dejanju raztrosa«. Ob tem so takrat slovenski škofi še povabili duhovnike, katehiste in katehistinje ter ostale pastoralne delavce, naj vernike poučijo o pomenu, ki ga ima pokop telesa umrlih v krščanstvu, ter spregovorijo o spoštovanju do teles umrlih in molitvi za pokojne.
V izjavi SŠK iz novembra 2019 gre sicer za posodobljene smernice, povezane z raztrosom pepela pokojnih. Iz navodil, ki jih je sprejela Kongregacija za nauk vere avgusta 2016, je namreč izhajalo, da raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo ni dovoljen »z namenom, da se tako izognemo zmotni obliki panteističnega, naturalističnega ali nihilističnega pojmovanja življenja, telesa in smrti«. Kongregacija je med drugim še avgusta 2019 zapisala, da ni dovoljen pogreb z raztrosom niti na pokopališčih, ki imajo posebno mesto za raztros.
