Bojazni, da bo zaradi zdravniške stavke prihajalo do množičnih odpovedi pregledov in posegov, ponekod pa bodo paciente pričakala celo zaprta vrata ambulant, se niso uresničile. Nasprotno, najdaljša stavka v zgodovini na javno zdravstvo in čakalne dobe za zdaj ni imela praktično nobenega vpliva.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ) se število čakajočih na zdravstvene storitve v času stavke ni povečalo. Njihovo število se je celo nekoliko zmanjšalo. Podatki NIJZ tudi kažejo, da je bilo v času stavke preklicanih manj terminov kot v enakem obdobju lani, izvedenih pregledov in posegov pa je bilo celo več. Enostavno se je nadaljeval trend, ki smo mu bili priča v mesecih pred tem.
V negativnem smislu še najbolj izstopa 9. januar, torej dan, ko so člani sindikata Fides opozorilno stavkali. Takrat je bilo odpovedanih z naskokom največ zdravstvenih storitev. Med dejansko stavko pa ni bilo mogoče opaziti teh drastičnih ukrepov. Kaj se je torej zgodilo in kateri so možni razlogi za to?
Odpovedi pregledov in posegov manj kot pred stavko
Od NIJZ smo za obdobje od začetka novembra lani do danes zahtevali gibanje števila preklicanih naročil (odpovedi zdravstvenih storitev), realiziranih naročil (izvedenih storitev), novih naročil in vseh čakajočih. Iz podatkov je razvidno, da:
- se je število odpovedi pregledov in posegov novembra in decembra lani gibalo med 12.500 in 16.000 tedensko. V prvem tednu stavke jih je medtem bilo 15.100, v drugem 14.300, v tretjem pa le 13.600.
- se je podobno zgodilo pri izvedenih storitvah. Teh je bilo lani med 115.000 in 130.000 na teden. V prvem tednu stavke jih je bilo 120.700, v drugem 118.000, v tretjem pa 121.700. V povprečju so številke res nekoliko nižje, a še vedno visoke.
- novih napotnic je bilo celo več. Še konec lanskega leta jih je bilo tedensko med 118.000 in 134.000, v času stavke pa okrog 130.000, v tretjem tednu celo rekordnih več kot 140.000. To pomeni, da so ljudje prišli do zdravnika.
- še najbolj poveden je podatek o številu čakajočih. Teh je bilo novembra okrog 1,53 milijona. Januarja letos, na dan začetka stavke, jih je bilo nekaj manj kot 1,52 milijona, v prejšnjem tednu pa je ta številka presenetljivo padla pod 1,5 milijona.
Med posameznimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi so sicer razmere zelo različne. Ponekod je odpovedi veliko, drugod malo. Zagotovo pa je mogoče reči, da se v mesecu dni zdravniške stavke na splošno ni zgodilo nič pretresljivega.
Kdor res potrebuje zdravnika, ga morajo sprejeti
Za to je po besedah poznavalcev razmer v zdravstvu, ki želijo ostati neimenovani, več možnih razlogov. V času stavke morajo zdravniki v javnem zdravstvu tako ali tako opravljati nujne storitve, »katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt«. Nenujne storitve pa tudi za nosečnice, otroke in starejše. Za tiste, ki so najpogostejši obiskovalci zdravstvenih ustanov, naj se torej ne bi spremenilo nič.
Izpadle storitve, ki jih ne želijo opraviti stavkajoči, bi lahko podelali njihovi kolegi, ki ne stavkajo. To naj bi se zgodilo v eni od večjih bolnišnic, kjer so zdravniki enostavno delali več po podjemnih pogodbah.
Tudi sicer bi lahko bilo število članov Fidesa in s tem število zdravnikov, ki stavkajo, precej nižje od tega, kar javno trdijo sindikalisti. Koliko jih dejansko stavka oziroma opravlja zakonsko določene minimalne delovne obveznosti, ni mogoče ugotoviti. Za stavko se lahko odločijo vsi zdravniki, o tem pa jim ni potrebno obveščati direktorjev zavodov.
Se bodo zdravniki odpovedali naduram - in višji plači?
Več bi lahko bilo znano v začetku marca, ko bodo večinoma začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo. Te je po podatkih ministrstva za zdravje do zdaj skupaj umaknilo približno 33 odstotkov, v zdravstvenih domovih pa približno 17 odstotkov zdravnikov. Tega se bojijo tudi v nekaterih zavodih, kjer opozarjajo, da bi to lahko ohromilo delovanje posameznih ambulant in poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev.
Po drugi strani se naši sogovorniki sprašujejo, ali so se zdravniki, predvsem tisti najbolje plačani, pripravljeni odpovedati dežurstvom in naduram, s katerimi si zagotovijo eno, če ne celo dve dodatni plači.
V celjski bolnišnici opozarjajo tudi, da je »stavka zdravnikov in zobozdravnikov sovpadla z epidemijo respiratornih in drugih virusnih obolenj ter povečanim številom poškodb, zaradi katerih se je močno povečalo število nujnih obravnav tako na internističnem kot kirurškem področju«.
»Da lahko zadostimo potrebam prekomernega števila bolnikov z gripo, zdravnike prerazporejamo z njihovih rednih delovišč in s tem zmanjšujemo obstoječe elektivne dejavnosti (program specialistično ambulantne dejavnosti in diagnostike),« so pojasnili. V obdobju od 15. januarja do vključno 14. februarja je v Celju odpadlo 335 od 1.431 napovedanih operativnih posegov, kar znaša skoraj četrtino tega programa. Na specialistično ambulantnem delu je bilo od 38.684 naročenih odpovedanih 1.868 specialističnih ambulantnih pregledov in diagnostike, torej nekaj manj kot pet odstotkov.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na UKC Ljubljana in UKC Maribor, obe največji zdravstveni ustanovi v državi. Njihova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.
