Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ) je bilo januarja 2023 v zdravstvu odprtih 1.532.779 naročil za zdravstveno storitev, leto pozneje, natančneje 9. februarja, za katerega so na voljo zadnji dostopni podatki, pa 1.494.609.
Zmanjšanje števila odprtih naročil kažejo tudi podatki za čas od 15. januarja, ko se je začela stavka, do 9. februarja. Medtem pa je bilo v enakem obdobju lani, torej od 15. januarja do 9. februarja 2023, število odprtih naročil zdravstvenih storitev ves čas približno enako. Podatki tudi kažejo, da je bilo od 15. januarja do 9. februarja letos preklicanih manj naročil zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, in sicer za nekaj več kot 5000. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo namreč preklicanih 58.682 naročil, v enakem obdobju letos pa 53.100, je razvidno iz podatkov NIJZ.
Boljša realizacija
Med samo stavko so zdravniki tudi realizirali več naročil kot v enakem obdobju lani. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo realiziranih 387.959 naročil, v enakem obdobju letos pa 439.757 ali za 13,4 odstotka več. Slednje na NIJZ pripisujejo večjemu številu naročil, ki so v tem obdobju imela okvirni ali točen datum. V enakem obdobju lani je bil sicer v veljavi ukrep enega od interventnih zakonov, sprejetih v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je izvajalcem v javni zdravstveni mreži omogočil plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ker ukrep ni prinesel želenih učinkov, so ga lani poleti spremenili tako, da so po realizaciji plačane le določene zdravstvene storitve. Letos pa nabora storitev, ki bodo plačane po realizaciji, ne bo več določala zakonodaja, temveč po napovedih uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto.
Sicer teče že peti teden stavke. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
420 zdravnikov ni opravljalo nadur
Da bi zaostrili stavko, so konec prejšnjega meseca sprejeli še en ukrep: aktivirali so preklice soglasij za nadurno delo. V praksi to pomeni, da zdravniki, ki so se odločili preklicati soglasje, odslej ne bodo delali več kot 48 ur na teden ali več kot 16 ur neprekinjeno. V UKC Ljubljana je soglasja za nadurno delo preklicalo med 415 in 420 zdravnikov oziroma več kot 30 odstotkov, ob tem, da starejši od 55 let preklicev niso podali, saj po zakonodaji niso dolžni opravljati dežurstev, je povedal predstavnik Fidesa v UKC Milenko Stanković. Preklicev soglasij za nadurno delo je bilo v ljubljanskem UKC največ med zdravniki na kirurški kliniki, ginekološki kliniki, med delujočimi v intenzivnih enotah, v diagnostiki – denimo radiologiji, pa tudi med anesteziologi. Najmanj preklicev je bilo na internih klinikah. »Tudi zato, ker so ponekod v preteklosti dobro kadrovali in imajo ambulante in nujno zdravstveno varstvo pokrito tudi brez soglasij za nadurno delo,« je pojasnil.
Sledijo kaznovanja?
V nekaterih bolnišnicah so ob preklicih soglasij za nadurno delo – po podatkih ministrstva za zdravje bodo začeli veljati večinoma marca – napovedali preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih delodajalcih. Vodstvo UKC Ljubljana se do petka za ta korak ni odločilo. Stanković je pojasnil, da so soglasja večinoma izdana za delo v drugih javnih zavodih, zato bi preklic pomenil »strel v koleno«.Za preklice soglasij za delo pri drugih izvajalcih sicer delodajalci po njegovi oceni nimajo pravnih osnov. Tudi brez podpisanega soglasja za nadurno delo so namreč zdravniki v svoji matični javni ustanovi po zakonu dolžni opraviti do osem nadur tedensko in torej ne odklanjajo nadurnega dela, je pojasnil. Stanković zato napoveduje možnost vlaganja tožb. Vsem članom bodo nudili pravno pomoč. »Kaznovati nekoga, ki dela po zakonu, je unikum,« je bil kritičen.
Dovolj je
Na vprašanje, ali bi se po njegovi oceni pogajanja z vladno stranjo lahko zaključila do marca, je odgovoril, da če se bodo nadaljevala s trenutnim tempom in nepripravljenostjo nasprotne strani, ni optimističen. Veliko zdravnikov, s katerimi se pogovarja, sicer pravi, da soglasij za nadurno delo več ne bodo podpisali. Sam na letni ravni opravi skoraj tisoč nadur in pravi, da ni več pripravljen toliko delati. »Vsa ta leta so pustila določene posledice,« je opozoril.
