Ptuj je prvi kraj v državi, kjer so se začele pustne aktivnosti. Minuli konec tedna se je namreč začelo 64. Kurentovanje, ki na ulice tega najstarejšega mesta v državi privablja avtohtone in druge pustne maske iz vse Slovenije in srednje Evrope, pa tudi številne domače in tuje obiskovalce.
Prejšnjo soboto so desetdnevni dogodek odprli z etno povorko, še prej pa se je odvil opolnočni mistični dogodek, ko so si kurenti prvič nadeli zvonce ter z glasnim zvonjenjem začeli odganjati zimo in zlo.
Kot so poudarili organizatorji, tudi letošnja izvedba Kurentovanja ostaja zvesta programskim izhodiščem, ki so jih določili v preteklosti, ob tem pa uvajajo trajnostne momente, ki bodo z osrednjim likom kurenta obiskovalce mesta nagovarjali 365 dni v letu. Eden takih je tudi lansko odprtje Kurentove hiše, ki jo je v letu dni obiskalo že lepo število obiskovalcev.
Kaj še se bo dogajalo na Ptuju?
V soboto ob 11. uri bo na Mestnem trgu Sobotni pustni korzo, na isti lokaciji ob treh sledi otroško pustno rajanje, ob 17. uri pa še nočni spektakel, ko se bodo na karnevalsko okrašenih ulicah pojavili številni skrivnostni liki ter pričarali spektakularno igro teme in svetlobe. Organizatorji so napovedali tudi nepozabno ognjeno-glasbeno doživetje.
Vrhunec Kurentovanja bo prav gotovo nedeljski mednarodni karnevalski sprevod z začetkom ob 13. uri. Ptujske ulice in trge bo zavzel sprevod več tisoč karnevalskih mask ter tradicionalnih likov, ki bodo pripovedovali zgodbe o preteklosti, prihodnosti in današnjem času. Festival bo ponudil še vrsto zabavnih in drugih spremljevalnih dogodkov, tudi glasbene nastope. Med nastopajočimi bodo Dara Bubamara, Petar Grašo, Luka Basi, Tanja Žagar, Čuki, Mi2, Kingston in Miran Rudan.
Zmaji in butalci
Razni pustni dogodki bodo ta vikend tudi drugod po državi. Izpostavimo najprej dva večja in najpopularnejša, ki potekata v Ljubljani in Cerknici. Soboto v prestolnici zaznamuje Zmajev karneval. Ob 11. uri bo sprevod maškar krenil z Novega trga čez Čevljarski most, mimo Mestne hiše, čez Tromostovje in Prešernov trg ter po Wolfovi ulici do Kongresnega trga. V ospredju karnevala bo poleg zmaja več kot deset skupin iz ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol, ki se bodo odele v kostume pravljičnih junakov. Zimo jim bodo pomagali odganjati etnološke skupine, bobnarji in pihalni orkester. Po zaključku tega dela programa bodo na Kongresnem trgu nagradili najboljše maske, sledila bosta glasba in ples.
Tradicionalni pustni karneval v Cerknici bo tokrat v znamenju kranjske sivke. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval Čebelji zlet, ki se vselej začne »točno okoli 12.32«. Tam bodo vse znamenite cerkniške maske, od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerka iz Cerkniškega jezera, po novem tudi butalska čebela z rojem drugih čebel.
Kaj pa v vašem kraju?
Na Igu bo v soboto ob 14. uri že 24. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli tisoč domačih in gostujočih mask, pustovanje pa kot vsako leto v nedeljo malo po 14. uri pripravljajo tudi na Viru pri Domžalah, s predstavitvijo številnih mask.
V Češminovem parku v Domžalah bo v soboto otroško pustno rajanje z začetkom ob 13. uri, uro kasneje pa se bo iz parka odpravila povorka v spremstvu kurentov, godbe in mažoretk – do Športnega parka na Viru, kjer se bo rajanje nadaljevalo, ob 20. uri pa bo veliki pustni koncert skupine Mi2.
V soboto bo pustni sprevod tudi v Lukovici. Krenil bo s Stare ceste, pot pa bo sklenil pri dvorani v Šentvidu. Sledilo bo pustno rajanje, nagradili bodo najboljše maske, ljubitelji pustnega sladkanja pa se bodo razveselili tekmovanja za naj krof.
Usmrtitev Pusta
Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 68-ič. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek, z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.
V Ilirski Bistrici bo v nedeljo ob 14. uri znamenita pustna povorka s Škoromati, ki predstavljajo najbolj divji in najprivlačnejši del znamenite pustne povorke po tem primorsko-notranjskem kraju. Škoromati so najstarejši še živ pustni običaj v tem delu Evrope in izjemna kulturna dediščina v svetovnem merilu. Maske se delijo na dobre in slabe, s Kleščarjem (čuvajem noči) na čelu.
Večje zabave in rajanja bodo na pustno soboto ali nedeljo še v drugih krajih v osrednji Sloveniji, med drugim na Dobrovi, v Grosupljem, Medvodah, Šmartnem pri Litiji, Velikih Laščah in na Vrhniki. Zabavna pustovanja vsako leto pripravijo tudi na Bledu, Jesenicah, v Kotljah, Kostanjevici, Mariboru in na Obali.
Naval na krofe
Pust pa ni samo čas zabave, temveč predstavlja krepitev pustne dediščine in medsebojne povezanosti. Prav tako se povečata občutka pripadnosti in sodelovanja. Pri tem imajo veliko vlogo razne skupnosti in šole, ugotavljajo etnologi. Po besedah etnologinje Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki preučuje ohranjanje lokalne tradicije, je »pustna dediščina živa dediščina, zato se je tudi ohranila. A se spreminja skladno z našim načinom življenja in normami v družbi.«
Sicer pa je pust neločljivo povezan tudi s krofi. Večina pekarn v pustnem času močno poveča proizvodnjo krofov, nekatere tudi za več kot 500 odstotkov. Najbolj priljubljeni so še vedno krofi z mareličnim nadevom. Pri Hoferju proizvodnjo krofov v pustnem času povečajo za 530 odstotkov, medtem ko so iz Tuša javili, da so že pripravili več kot pol milijona krofov, ki bodo v ponudbi v času pusta. Pri Mercatorju ocenjujejo, da bodo med letošnjim pustom prodali več kot milijon krofov. Tako pri Tušu kot tudi pri Mercatorju poudarjajo, da v dveh tednih okrog pusta prodajo skoraj toliko krofov kot v preostalem delu leta.
