Pasjeljubci so vznemirjeni, kar je razvidno na enem od slovenskih spletnih forumov, na katerem se sprašujejo, kako je »pasji kakec lahko tako nevaren, kot je izraženo na obvestilu, razobešenem na več lokacijah Zaloga«.
Vsebina obvestila se glasi: »Lastniki psov menijo, da iztrebki štirinožnih prijateljev niso škodljivi za okolje in da se bodo razgradili ter pognojili prst. Vendar ni tako, saj je večina ekosistemov naravno okolje z nizko vsebnostjo hranil in prekomerno gnojenje zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Prav tako se lahko prek pasjih iztrebkov prenašajo okužbe z raznimi bakterijami in paraziti. Ti so lahko še posebej nevarni za manjše otroke, ki se lahko okužijo ob igranju na prostem. Preko iztrebkov se v tla izločajo tudi ostanki zdravil, ki jih zaradi bolezni uživajo hišni ljubljenčki. Glede na navedeno iztrebki živali nimajo dobrega učinka na rast rastlin zaradi prevelike količine hranil kot tudi visoke vsebnosti patogenih bakterij.«
Ima prav ali ...?
Forumaši so prepričani, da avtor svarila pretirava. Kaj za okolje in človeka predstavlja pasji iztrebek in kako (ne)varen je v resnici, smo preverili pri Tomažu Skrbinšku z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja z monitoringom volkov prek vzorčenja njihovih iztrebkov, je tudi raziskovalec in predavatelj s področja ekologije. Skrbinšek je potrdil, da so pasji iztrebki v urbanem okolju »resen problem v veliko ozirih in že hitro brskanje po znanstveni literaturi razkrije veliko število znanstvenih člankov na to temo«.
Po njegovih navedbah pasji iztrebki predstavljajo »nezanemarljiv problem za javno zdravje, saj lahko povzročijo precejšnjo obremenitev okolja z zoonotskimi povzročitelji bolezni (zlasti paraziti in bakterijami), ki se lahko prenašajo na druge živali in tudi ljudi. Patogene bakterije iz pasjih iztrebkov so zaradi uporabe antibiotikov pri zdravljenju psov in stalnega stika psov z ljudmi lahko tudi rezistentne na antibiotike in druga zdravila, kar je problem. Še posebej problematične pa so površine, kjer se igrajo otroci (parki, igrišča), saj lahko prek otrok ti povzročitelji bolezni zelo hitro pridejo tudi v človeško populacijo. Iztrebki so lahko tudi vir bakterijskih in parazitskih okužb za druge pse, pa tudi za številne divje živali. Prav zelenice v parkih, kamor ljudje pogosto vodijo svoje ljubljenčke, da se igrajo in opravijo potrebo, so se v več raziskavah pokazale kot zelo obremenjene,« je osvetlil.
Prispevek k podnebnim spremembam
Pa ne samo to; pasji iztrebki so problematični tudi z okoljevarstvenega vidika, saj lahko na bolj obremenjenih mestih povzročijo zelo visoko obremenitev okolja z organskimi hranili, kar lahko vodi do evtrofikacije v vodnih telesih (proces večanja količine biomase v vodi kot posledica povečane koncentracije anorganskih hranil v ekosistemu), zlasti v ribnikih in vodnih zajetjih v zelenih urbanih ali periurbanih okoljih, ki se uporabljajo v rekreacijske namene, je pojasnil sogovornik.
Opozoril je, da raziskave kažejo na visoko ekotoksičnost nepobranih pasjih iztrebkov zlasti za sladkovodna okolja. »Na ta način lahko pomembno negativno vplivajo na biodiverziteto, v znanstveni literaturi pa so ocene, da imajo pasji iztrebki, zlasti če se jih ne pobira, nezanemarljiv vpliv tudi na klimatske spremembe,« je še dejal.
Opozori tudi na družbene vplive. »Kontaminacija zelenih površin v mestih se lahko s sociološkega vidika smatra kot 'tragedija skupnega'– okoljska dilema, kjer različne skupine delijo omejeno dobrino, rabo katere je težko ali nemogoče regulirati. Zelene površine (parki, igrišča ...) so skupna dobrina, katere vrednost za prebivalce lahko pade zaradi kontaminacije s pasjimi iztrebki, po drugi strani pa je nadzor nad pobiranjem iztrebkov zahteven. To lahko vpliva na kvaliteto življenja ljudi v mestih in sproža konflikte med prebivalci,« je še poudaril in dodal, da je problematika pomembna tudi za same lastnike psov, saj nekateri kosmatinci konzumirajo iztrebke drugih psov.
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete je povedal še, da so v nekaterih mestih, ker se zavedajo problematike, začeli uporabljati DNA-analize za prepoznavo in sankcioniranje lastnikov psov, ki ne počistijo za svojimi ljubljenčki. »Metode so podobne kot tiste, ki jih v Sloveniji že več kot desetletje rutinsko uporabljamo za monitoring populacije volkov in so v zadnjem desetletju postale tudi razmeroma hitre in poceni. O uvedbi takšnega iskanja nevestnih lastnikov psov so poročali iz Bolzana v Italiji, je pa mest, kjer so se tega problema resno lotili, že kar precej, tako v Evropi kot drugje.«
