V evidenci EviDim je po pojasnilih ministrstva vpisanih 450.000-500.000 različnih malih kurilnih naprav, od tega jih je približno 254.000 na trdo gorivo, torej predvsem les. A vseh kurilnih naprav je še bistveno več. Na ministrstvu so za STA ocenili, da jih približno 150.000 ni prijavljenih in zato tudi niso vpisane v evidenco.
Iz evidenc kurilnih naprav po navedbah pristojnega ministrstva izhaja ocena, da jih zahtev predpisov o emisijah ne izpolnjuje med 80.000 in 120.000, kar bi pomenilo približno petino evidentiranih in okoli šestino vsega ocenjenega števila tovrstnih naprav. Gre sicer za peči oz. kotle na vse vrste goriva, torej trdo, tekoče (ekstra lahko kurilno olje) in plinasto (zemeljski plin).
Veliko vlogo pri pregledu imajo tudi dimnikarji
Ustrezno stanje malih kurilnih naprav se z vidika varnosti za uporabnika kot dovoljene obremenitve okolja s trdnimi delci po pojasnilih ministrstva zagotavlja z rednim izvajanjem vseh predpisanih dimnikarskih storitev, ki obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco.
Prav tako primernost obstoječih malih kurilnih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregledi dimnikarji s pridobljeno licenco. Inšpektor lahko odredi uporabniku odpravo pomanjkljivosti na mali kurilni napravi le v primeru, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil dimnikar in o tem dimnikar tudi obvesti inšpekcijo, so za STA pojasnili na ministrstvu.
V okviru rednega pregleda dimnikar ugotavlja tudi ustreznost goriva, morebitno rabo nedovoljenega goriva ali goriva, za katerega mala kurilna naprava ni načrtovana, in prisotnost katranskih oblog v kurilni in dimovodni napravi, ki so lahko tudi posledica uporabe neustreznega goriva.
Za povečanje obsega nadzora so na ministrstvu ustanovili delovno skupino
V 2023 je bilo po navedbah ministrstva opravljenih 689.000 dimnikarskih storitev. Glede na povprečno število storitev, ki so predpisane za posamezno kurilno napravo - gre za 2,5 storitve - je bilo v minulem letu tako po ocenah oskrbovanih 275.000 naprav na vse vrste goriva. To je le okoli 60 odstotkov vseh v evidenco vpisanih naprav.
Od teh 689.000 storitev je bilo 390.000 opravljenih na kurilnih napravah na trdo gorivo. Če vzamemo isto povprečje 2,5 storitve na leto, bi to pomenilo 156.000 naprav, kar prav tako predstavlja okoli 60-odstotni delež.
Za povečanje obsega nadzora so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki je določila cilje za spremembo predpisov in prenos teh v prakso. Zaradi prenizkega deleža oskrbovanih naprav bodo tako uporabnike, ki nimajo opravljenih storitev, pozvali k naročanju storitev ali zaprosili za informacijo, če dejansko stanje vgrajenih naprav ustreza vpisu v evidenco izvedenih dimnikarskih storitev ali je bila naprava zamenjana oz. odstranjena.
Država se problematike loteva tudi s subvencijami
"Iskreno obžalujemo, da nekaterim ni mar, kaj kurijo, oz. se ne zavedajo posledic za ljudi in okolje, ter da imajo peči in dimnike, ki jih že dolgo ni očistil oziroma preveril dimnikar," so še zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Država se sicer ob poskusih okrepitve nadzora problematike loteva tudi s subvencijami za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. Sredstva za ta namen v zadnjih letih ves čas povečuje. Z zadnjo odločitvijo je vlada obseg sredstev v obdobju 2024-2027 za projekt Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi tako povečala za 79,5 milijona evrov na skupaj približno 194,85 milijona evrov.
Po vladnih ocenah naj bi z dodatnimi sredstvi država sofinancirala nakup okoli 4800 dodatnih novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Razpisi se izvajajo prek Eko sklada. Vprašanje ustreznosti kurilnih naprav je v zadnjih tednih ena od izpostavljenih tem v slovenski javnosti.
Namen je omejiti primarno ogrevanje z lesno biomaso v novogradnjah
To je po eni strani posledica organizirane kampanje dela politike proti nekaterim določilom iz predloga novega energetskega zakona, katerih namen je omejiti primarno ogrevanje z lesno biomaso v novogradnjah v strnjenih naseljih in začeti proces postopnega opuščanja ogrevanja gospodinjstev s plinom.
Po drugi strani pa je tematika na tapeti tudi zaradi daljšega obdobja slabe kakovosti zraka po vsej državi, ki je sovpadal s stabilnim zimskim vremenom in temperaturnim obratom po nižinah in kotlinah. Onesnaženost zraka je po opozorilih pristojnih v veliki meri posledica emisij trdnih delcev iz individualnih kurišč. Te so še posebej škodljive v primeru zastarelih in neustreznih naprav ter nepravilnega načina kurjenja (bodisi kurjenja vlažnega ali prepariranega lesa ter različnih odpadkov).
Onesnažen zrak ni le neprijetnost, ampak predstavlja ob daljši izpostavljenosti pomembno zdravstveno tveganje, za odrasle in še posebej za otroke.
