Slab mesec dni po tem, ko je ministrstvo za pravosodje za skoraj osem milijonov evrov kupilo zapuščeno zgradbo na Litijski cesti v Ljubljani, ne da bi pred tem pridobilo lastno cenitev, je eden od zmagovalcev tega posla postal lastnik luksuznega plovila.
Avtoprevoznik in hotelir Enes Draganović, ki je primorskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju leta 2019 posodil dva milijona evrov za nakup zapuščene zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani, je namreč pred dnevi kupil 30 metrov dolgo motorno jahto, zasidrano v Črni gori. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je eno od Draganovićevih podjetij za jahto plačalo dobrih šest milijonov evrov. Denar je na račun prodajalca v Liechtenstein nakazalo že kmalu po tem, ko mu je Vežnaver vrnil posojilo, najeto za nakup stavbe na Litijski cesti.
Gre za jahto, namenjeno za največ deset gostov in pet članov posadke. Doseže lahko hitrost 26 vozlov, na njej pa je prostor še za pomožni čoln in vodni skuter. Več fotografij jahte in njene notranjosti objavljamo na koncu članka.
Draganović je jahto kupil prek podjetja Easytrans, ki je imelo še konec leta 2022 na bančnem računu slabih 8.000 evrov. To je v ponedeljek, 15. januarja letos, na račun v Liechtenstein, ki ga je odprla družba, registrirana na Cipru, najprej nakazalo 620.000 evrov predujma. Preostanek kupnine za jahto, nekaj več kot 5,5 milijona evrov, pa je plačalo 30. januarja, kažejo javno dostopni podatki.
Vežnaver dobi denar države, Draganović kupi jahto
Je torej Draganović jahto deloma kupil tudi z denarjem, ki ga je Vežnaverju nakazala država? V vsakem primeru je jasno dvoje. Prvič, da Draganović finančnega vložka, ki ga je »obračal« Vežnaver, verjetno še dolgo časa ne bi dobil nazaj, če stavbe na Litijski cesti ne bi kupilo ministrstvo za pravosodje. Poročali smo že, da jo je Vežnaver dlje časa neuspešno prodajal. Že maja 2022 je zanjo v oglasu, ki ga je objavil na enem od nepremičninskih portalov, pričakoval 4,35 milijona evrov. To je skoraj 3,5 milijona evrov manj od cene, ki jo je zdaj plačalo ministrstvo za pravosodje.
In drugič, da je Draganovićevo podjetje predujem za jahto v Liechtenstein nakazalo prav v dneh, ko mu je Vežnaver vrnil denar, ki si ga je leta 2019 izposodil za nakup stavbe. Da je »pred 48 urami vrnil kredit svojemu prijatelju«, je Vežnaver v četrtek, 18. januarja, potrdil medijskemu delavcu in propadlemu politiku Bojanu Požarju, sicer nekdanjemu poslovnemu partnerju, ki je to objavil na družbenem omrežju X. Kot že omenjeno, je Draganović le dan prej za jahto plačal predujem, slaba dva tedna pozneje pa nakazal tudi ostanek kupnine.
Trojček z Darsa spet skupaj
»To niso informacije javnega značaja,« nam je Draganović že pred dvema tednoma odgovoril na vprašanje, ali je Vežnaverju financiral nakup stavbe. Poudaril je, da nikoli ni bil njen lastnik. Katero Draganovićevo podjetje je Vežnaverju konec leta 2019 posodilo denar za nakup zgradbe, tako uradno ni mogoče preveriti. Vežnaver izjav o tem ne daje.
Po vsej verjetnosti pa gre za podjetje AENA, na katerega je Draganović leta 2022 prenesel tudi Hotel A v Žalcu, ki je središče njegovega delovanja. Podjetje AENA je bilo namreč ustanovljeno decembra 2019, torej ravno v času Vežnaverjevega nakupa zgradbe. Konec tistega leta je imelo v bilancah dva milijona evrov danih dolgoročnih posojil. Natanko toliko dolgoročnih finančnih obveznosti je imelo Vežnaverjevo podjetje Rezidenca Rajski vrt, donedavni lastnik zgradbe na Litijski cesti.
Vežnaver in Draganović sta sicer dobra prijatelja in dolgoletna poslovna partnerja. Imata skupno podjetje, ki se ukvarja s helikopterskimi prevozi. V širši javnosti je Draganović najbolj znan kot koncesionar državne Družbe za avtoceste (Dars) pri avtovlekah. Glavnino svetovanja pri teh poslih je po poročanju Pop TV za Dars opravila prav Nina Zidar Klemenčič, ki je v poslu z ministrstvom za pravosodje zastopala Vežnaverja, za svoje delo pa prejela dober milijon evrov nagrade.
Kaj bo odkril NPU
Po naših podatkih je ciprsko podjetje, ki je bilo do sedaj lastnik luksuzne jahte, z njenim oddajanjem letno ustvarjalo okoli 600 tisoč evrov prihodkov. To očitno ni bilo dovolj za pokritje stroškov financiranja, osebja, priveza in administrativnih stroškov, saj je z jahto letno ustvarjalo več sto tisoč evrov izgube.
Za zdaj ni znano, da bi imel Draganović kakršno koli vlogo pri operativnih in drugih dogovorih o poslu, ki ga preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ti so že pred dvema tednoma od ministrstva zahtevali zapisnik odpiranja ponudb, poročilo, iz katerega so razvidne ocene posameznih ponudb, zapisnike sestankov s ponudniki oziroma izbranim kupcem in vso pisno korespondenco s ponudniki.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je sicer v sredo sporočila, da »smo v zvezi z nakupom stavbe na Litijski (...) ob pregledu vse dostopne dokumentacije ugotovili, da ni šlo za nikakršno malomarnost«. »Nasprotno, vse bolj se kaže, da gre za skrbno načrtovano, protipravno delovanje, zavestno zavajanje in prirejanje dokumentacije s strani organizirane skupine s ciljem pridobitve protipravne koristi. Gre za posamezne uradnike ministrstva, kot tudi člane stranke SD,« je poudarila ministrica, ki je priznala objektivno odgovornost, a dodala, da za zdaj ne namerava odstopiti.
Analiza posla, ki jo je ministrica predala predsedniku vlade Robertu Golobu, pa ob številnih ugotovljenih nepravilnostih dopušča tudi možnost, da je bil posel voden po meri prodajalca. Pri tem med drugim izpostavlja, da je naknadna verzija investicijskega dokumenta izrecno favorizirala lokacijo na Litijski cesti. To»kaže na to, da so bile verzije prilagojene na način, da bodo preferirale točno določeno varianto,« piše v dokumentu, ki sta ga pridobila Slovenska tiskovna agencija in portal 24ur.com