V društvu se po njihovih navedbah zavzemajo za dostopen javni zdravstveni sistem z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji. "Številne zdravnice in zdravniki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo tako, da delajo nadure (z različnimi imeni za delo prek rednega delovnega časa). Z umikom soglasij nastopi konec 'delavcev iz ur'. Mlade generacije imajo druge življenjske vrednote kot pred desetletji," so zapisali v društvu.
Napovedani umik soglasij s strani ministrstva, ki jih zdravnice in zdravniki potrebujejo za delo pri drugem delodajalcu, bo po njihovem prepričanju povzročil, da bodo javni zavodi izgubili možnost organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva na področjih, ki so deficitarna. Gre za več kot 20 področjih, med njimi so radiologija, anesteziologija, specialna področja kirurgije in interne medicine, nevrologija, urgentna medicina in družinska medicina.
"Izražamo veliko zaskrbljenost, saj bodo številne zdravnice in zdravniki tudi po koncu sedanjih stavkovnih aktivnosti želeli nadaljevati delo v okviru evropske direktive delovnega časa 40+8 ur na teden, kar bo povzročilo, da se javno zdravstvo ne bo več vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024. Vse to bo močno omejilo dostopnost bolnikov do specialističnih obravnav," menijo. V društvu razumejo stavko zdravnikov kot poskus ohranitve dostopnosti javnega zdravstva z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji.
V okviru zdravniške stavke so nekateri zdravniki vodstvom zavodov predali preklice soglasij za nadurno delo. Ti bodo večinoma začeli veljati v 30 dneh od vročitve preklica. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je sicer 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
