Župani in županje občin, v katerih so tudi romska naselja, so pred kratkim v Trebnjem podpisali dogovor, s katerim so se zavezali k namenski porabi denarja, ki ga dobijo od države za uresničevanje pravic romske populacije na vseh področjih. Gre za skupno osem milijonov evrov. Ob tem so tudi opozorili, da država še ni pripravila obljubljenih ukrepov za reševanje romskih vprašanj.
Na slavnostnem podpisu dogovora, ki je potekal pod okriljem Skupnosti občin Slovenije (SOS), so se občine zavezale, da bodo aktivno uresničevale pravice romske skupnosti na področjih izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora, varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva ter vključevanja v odločanje o javnih zadevah, ki se tičejo romske skupnosti. »Osebno menim, da ta dogovor o tem ni nujno potreben, ker smo že do zdaj zelo pregledno in jasno porabljali dobljeni denar, vseeno pa ni nič narobe, če to tudi formaliziramo,« je povedal župan Kočevja Vladimir Prebilič, ki je tudi predsednik SOS.
Občine, v katerih so evidentirana romska naselja, skladno z zakonom o financiranju občin letno iz državnega proračuna prejmejo dodatnih 3,5 odstotka primerne porabe občine. Prebilič je izpostavil, da je to premalo denarja, da bi lahko reševali vsa vprašanja, povezana z Romi. Želijo si tudi, da bi jim pri tem država priskočila na pomoč s sistemskimi ukrepi. Če te pomoči ne bo, po njegovem mnenju želeni učinki ne bodo doseženi.
»Občina Kočevje za reševanje romskih vprašanj letno prejme 340.000 evrov, porabimo in investiramo, v infrastrukturo in druge zadeve, pa skoraj še enkrat več, okoli 600.000 evrov. Zato ta apel državi, da naj za božjo voljo pomaga še bolj in naj se mogoče malo manj ukvarja s tem, zakaj točno občine porabljamo ta denar. Naj zaupajo županom in županjam, da delamo dobro; rezultati so namreč vidni,« je po podpisu sporazuma še poudaril Prebilič.
Korak naprej pri reševanju romskih izzivov
Tudi županja Trebnjega Mateja Povhe je opozorila, da bodo za reševanje romskih vprašanj nujni sistemski ukrepi na državni ravni. »Letos je prestopno leto; želim si, da bi bilo to leto prestopno tudi v smislu, da naredimo korak naprej pri reševanju izzivov romske tematike. Občine izvajamo ukrepe, ki so v naši pristojnosti, vendar brez sistemskih ukrepov gotovo ne bo šlo in bomo v nasprotnem primeru samo še podaljševali odvisnost romskega prebivalstva od socialnih transferjev. To je žal postal njihov način življenja, namesto da bi prek izobraževanj in zaposlovanj Romi naredili korak v drugo smer, da bi bili pomemben deležnik v družbi ter tako prispevali k razvoju in svoji integraciji,« je povedala.
V romskem naselju Vejar živi okoli 300 Romov. Občina Trebnje je pred leti tam uredila infrastrukturo in legalizirala del naselja, vendar se po besedah Povhetove še vedno pojavljajo črne gradnje. »Rome je treba ozavestiti, da ne morejo kar postavljati objektov, kjer želijo. Tudi zanje veljajo zakoni kot za vse druge državljane, pred gradnjo je treba pridobiti ustrezna dovoljenja. Oni pa pričakujejo, da bo to urejal nekdo namesto njih, vidijo samo pravice, a vsi vemo, da veljajo tudi obveznosti. Na področju legalizacije naselja Vejar, dodatne elektrifikacije imamo še veliko izzivov, ki jim sledimo v letošnjem letu,« je dejala županja, ob tem pa tudi izpostavila nizek delež vključenosti romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje. Tako kot v drugih občinah opažajo, da romski učenci, ko pridejo do petega ali šestega razreda, tam tudi obstanejo; na prste ene roke lahko preštejejo tiste, ki končajo deveti razred.
Župani razočarani
Župani so ob podpisu dogovora tudi izrazili obžalovanje, da je državni zbor lani zavrnil predlagane spremembe štirih zakonov, ki jih je za reševanje romske problematike s podpisi državljanov predlagalo enajst županov in županj jugovzhodne Slovenije in Posavja. »Še vedno trdim, da je bil naš namen izjemno iskren in dober. Še vedno trdim, da so rešitve, ki smo jih predlagali, domišljene in premišljene. In še vedno mi je žal, da država temu ni prisluhnila. Čeprav smo bili tako razumljeni oz. interpretirani v državnem zboru, da želimo nekomu nekaj slabega, to še zdaleč ni tako. Namen je bil, da bi naredili korak več in korak hitreje v smeri kakovostnejšega sobivanja z Romi. Žal se to ni zgodilo. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je sicer zavezal, da bo na vladni strani pripravljen kakovostnejši, boljši, recimo temu bolj domišljen predlog, a se to do danes ni zgodilo. Še vedno upamo, da se bo kaj spremenilo. Menim, da ni odveč, da tudi naprej razmišljamo in ne odnehamo, iščemo način in pot k temu, da bi mogoče prispevali še eno pobudo,« je zavrnitev predlogov komentiral Prebilič.
Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija država z neukrepanjem sistematično zanemarja otroke iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. »Vztrajali bomo pri zahtevah, da se ta problematika rešuje tudi v okviru jasne zakonodaje, ki bo omogočala izboljševanje razmer. Danes si državni organi in številni drugi zatiskajo oči. Mi imamo otroke, ki – namesto da bi bili v šoli – so na cesti, se predajajo kriminalu. To je problematika, ki jo moramo v Sloveniji nagovoriti in jo reševati. To, kar trenutno izvajajo državni organi, pa je prav gotovo sistematično zanemarjanje teh otrok z neukrepanjem, hkrati prihaja tudi do prikrite diskriminacije, rasizma na strani državnih organov, ko dejansko problematiko, ki je izrazito zelo socialna, enačijo z narodno pripadnostjo. Romi niso povsod po Sloveniji enaki in ta problematika neobiskovanja osnovne šole ni enoznačno povezana z Romi. Vsi v državi ne razumejo te problematike ali pa zavestno prikrito delujejo rasistično,« je bil oster Macedoni.
