Dom, ki ga je v Pivki zgradil avstrijski koncesionar SeneCura, ostaja prazen, ljudje oziroma svojci ljudi, ki bi potrebovali namestitev, pa nestrpni. Poslovna direktorica SeneCure za Slovenijo Sanda M. Gavranovič je pred poletjem napovedovala, da bodo stanovalce začeli vseljevati novembra. Zdaj v medijih ne daje več napovedi, kdaj bo dom odprl vrata. »Potrebujemo zdravstveni kader, ki je pogoj za odprtje doma. Nekaj prijav smo dobili, opravili tudi razgovore, a iskalci zaposlitve ne želijo delati ob popoldnevih in koncih tedna, česar jim ne moremo ponuditi,« pojasnjuje poslovna direktorica.
Ministrstvo obeta ukrepe
Pivka se od drugih domov razlikuje le v tem, da mora ekipo zaposlenih v celoti sestaviti na novo, kadrovski izzivi so sicer povsod po državi enaki.
V zgodbi o pomanjkanju kadra v domovih za starejše, ki jo spremljamo že nekaj let, je zdaj novo to, da je ministrstvo za solidarno prihodnost vendarle pripravilo interventni zakon, ki naj bi domovom omogočil učinkovitejše pridobivanje delavcev. Predlog ministrstva predvideva, da bo država sofinancirala pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za poklice, ki jih potrebujejo domovi, zagotovila pa tudi kadrovske štipendije za dijake in študente zaključnih letnikov, ki se izobražujejo za poklice v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo želi v delo v socialnovarstvenih zavodih bolje vključiti tudi prostovoljce, usposabljati na novo zaposlene, za učinkovitejše zaposlovanje tujcev pa okrepiti informacijske točke in integracijske programe.
Tudi izvajalce želijo dodatno izobraziti za boljše delo s kadri in optimizacijo delovnih procesov. Hkrati naj bi sofinancirali sodobne tehnologije in pripomočke za kakovostno in varno delo. Za vse skupaj naj bi do leta 2027 iz državnega proračuna namenili 9,4 milijona evrov.
Interventni zakon prihaja prepozno
V SeneCuri, ki ima poleg Pivke še šest domov po Sloveniji, so državi dali že več predlogov za reševanje kadrovske problematike, vendar posluha ni bilo, je dosedanja zavzemanja povzela Sanda M. Gavranovič. »Interventni zakon, ki je v obravnavi, bo olajšal in omilil nekatere zadeve, vendar so rešitve dolgoročne, mi pa potrebujemo rešitev takoj,« je poudarila.
S tem se strinjajo tudi drugi direktorji domov. »To so srednjeročni ukrepi, ki bodo morda deloma reševali težave v prihodnje, ne morejo pa jih rešiti ta trenutek. Mi smo v težavah že zdaj in rešitve potrebujemo takoj,« je izpostavil tudi Martin Kopatin, direktor vipavskega Centra starejših Pristan. Na vprašanje, kaj bi težave rešilo ta trenutek, Kopatin odgovarja, da bi morala država nekaj narediti pri pogojih dela in plačilu zaposlenih. »Največja škoda je, da odhaja zdravstveni kader iz sistema zdravstva. To bi morala država preprečiti.«
Direktorica Doma upokojencev Postojna Alenka Curk meni enako: »Vsekakor pozdravljam interventni zakon, vendar mislim, da je prišel prepozno. Našteva ukrepe, ki naj bi povečali število zaposlitev v domovih za starejše, vendar glede na današnje razmere ti ukrepi ne bodo zadostni, ker plače še vedno ostajajo v tako nizkih plačnih razredih, da je veliko naših zaposlenih pod minimalno plačo.« Delodajalec mora številnim zaposlenim doplačevati razliko do minimalne plače, kar je, kot pravi, tudi za zaposlene sramotno. Interventni zakon tega ne rešuje. »Dokler se ne bodo povišale osnovne plače zaposlenih, ne moremo pričakovati obrata na boljše v domovih za starejše,« je prepričana direktorica.
To delo ni konkurenčno
Dejavnost socialnega varstva v trenutnih razmerah na trgu dela ni konkurenčna. »Mladi ljudje, ki vstopajo na trg dela, iščejo službe s čim bolj prijaznimi urniki, v naši dejavnosti pa ne moremo zagotoviti samo dopoldanskega dela brez sobot, nedelj in praznikov,« je največji zadržek iskalcev zaposlitve izpostavil Kopatin. »Menimo, da bi morali imeti dodatne finančne stimulacije, da bi se ljudje kljub manj prijaznemu urniku odločali za to delo.«
Alenka Curk pa je o tem, zakaj se po njihovih izkušnjah ljudje ne odločajo več za delo v domovih, povedala: »Največji problem so bolničarji negovalci. Imamo veliko razpisov, vendar sploh ne dobimo možnosti, da bi se s temi ljudmi pogovarjali, ker se nihče ne javi. Enako je s srednjimi medicinskimi sestrami; na razpise se v današnjem času ljudje ne javijo več.« Medicinske sestre je težko najti tudi zato, ker številne po srednji šoli nadaljujejo študij.
Spremeniti je treba plače in normative
V obeh domovih jim zaradi kadrovski težav za zdaj še ni treba zmanjševati števila postelj, so pa razmere iz dneva v dan težje. »Razmere bodo še slabše in najbrž bomo tudi mi nekega dne pred odločitvijo, da ne bomo več sprejemali stanovalcev,« se boji postojnska direktorica.
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je po Sloveniji že tisoč postelj praznih izključno zaradi tega, ker nekateri domovi nimajo dovolj zaposlenih, ki bi skrbeli za stanovalce. »Tudi zaradi tega beležimo podaljševanje čakalnih vrst z rastjo števila prošenj, ki so po oceni domskih socialnih služb res nujne. Tovrstnih prošenj je že približno tri tisoč, kar je največ v zadnjem obdobju,« je pojasnil sekretar skupnosti Denis Sahernik.
Ukrepe, ki jih je napovedalo ministrstvo za solidarno prihodnost, v skupnosti podpirajo, a tudi oni poudarjajo, da samo to ne bo dovolj. Da bi se potegnili iz kadrovskega prepada, bi bilo treba izboljšati plače zaposlenih in jih narediti konkurenčne drugim panogam. Nujno pa bi bilo treba posodobiti tudi kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege. »Če bi imeli ustrezne kadrovske normative, bi ta kader na primer delal en vikend v mesecu namesto treh,« je pojasnil Sahernik. K posodobitvi normativov ministrstvo za zdravstvo pozivajo že leta. Tudi obljube in pisne zaveze pristojnih imajo, da se bo to zgodilo, a do zdaj se ni premaknilo še nič.
