Po besedah Goloba se je vseh pet strank strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka krške nuklearke in da se referendum izpelje še v letošnjem letu.
Na političnem vrhu pri premierju, ki je potekal pred posvetom in na katerem so poleg vodij parlamentarnih strank sodelovali tudi predsednici republike in DZ, predsednik državnega sveta ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, so se strinjali, da pot v brezogljično družbo temelji na uporabi obnovljivih virov energije in jedrske energije, je na novinarski konferenci po srečanju v Ljubljani povedal Golob. Vlada bo po njegovih besedah v kratkem potrdila predlog resolucije o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in ga poslala v DZ, resolucija pa bo temelj za oblikovanje referendumskega vprašanja.
Enotni so bili tudi glede tega, da se nadaljuje s koraki za izgradnjo Jeka 2. "To je prvo sporočilo in mislim, da je tudi najbolj pomembno. Gre za tako pomemben projekt, ne samo z vidika višine investicije, ampak predvsem z vidika prihodnosti Slovenije, da je nujno, da najdemo politični konsenz," je dodal. Stranke bodo tako iskale skupne rešitve za pripravo ustreznih podlag, tudi zakonodaje, da se projekt pospeši. Po Golobovi oceni podobne projekte najbolj zavlačuje prostorska zakonodaja.
Temelj za oblikovanje referendumskega vprašanja bo po njegovih besedah resolucija o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, katere predlog naj bi vlada v naslednjih dneh oz. tednih poslala v DZ.
Odločitev leta 2027 ali 2028
"Na podlagi tega bo potem razpisan posvetovalni referendum. Verjamem, da se bo vseh pet parlamentarnih strank podpisalo pod referendumsko vprašanje in potem tudi v kampanji zastopalo pozitivno stališče do jedrske energije v naši energetski prihodnosti," je dejal. O točnem datumu še ni mogel govoriti: "Zaenkrat se nagibamo v smer, da bi to bilo v drugi polovici leta. Ni še končnega datuma."
Referendum še v letošnjem letu je po njegovih besedah smiseln, ker da se s tem lahko omogoči pospešitev določenih postopkov, predvsem umeščanja v prostor, in ker bi dali zeleno luč investitorju za pripravljalne aktivnosti, ki bodo stale več kot 100 milijonov evrov. Odločitev o investiciji bo po njegovih besedah sprejeta leta 2027 ali 2028, ko naj bi bili znani tudi podatki med drugim o moči elektrarne in vrednosti investicije. Možno je, da bo takrat še en referendum o projektu, je dejal premier.
Glede sodelovanja drugih držav in koliko proračunskih sredstev bo v projekt vložila država, je premier pojasnil, da ko bo sprejeta odločitev, bo ta vključevala tudi poslovni model in kdo so investitorji. Takrat se bo tudi odločalo o vsem tem.
"Prvič, koliko je investitorjev, kdo so in na kakšen način sodeluje slovenska stran. Slovenska stran je lahko ali Gen energija, lahko so to konec koncev slovenski gospodarstveniki, ki so tudi že izražali namero, mogoče bomo razpisali obveznice ali celo objavili javni poziv k udeležbi prebivalcev," je dejal Golob in dodal, da so vsa ta vprašanja še odprta.
Civilna družba bo po njegovem prepričanju pri referendumu sodelovala v skladu s svojimi željami in potrebami. Glede njenega sodelovanja pri samem projektu, pa se mu zdi v tem trenutku še prezgodaj govoriti.
Kaj pravi opozicija
V primeru, da bodo stranke dosegle soglasje glede referendumskega vprašanja, so v SDS pripravljeni zahtevo za posvetovalni referendum, ki so jo vložili minuli teden, umakniti ter skupaj s preostalimi parlamentarnimi strankami vložiti dogovorjeno vprašanje, je pojasnil predsednik SDS Janez Janša.
Sestanek je bil po Janševem prepričanju koristen, ne samo z vidika doseganja političnega soglasja, ampak tudi zato, ker bo pospešil proces izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Tukaj se vsak mesec časa, ki ga bo Slovenija pridobila in se bo prej postavila v vrsto za jedrske reaktorje, meri v desetinah milijonov evrov, ki jih bomo slovenski davkoplačevalci na takšen ali pa na drugačen način plačali," je dejal prvak SDS.
Ob tem je ponovno izrazil prepričanje, da gradnja drugega bloka jedrske elektrarne pomeni, da bodo porabniki električne energije v Sloveniji v prihodnjih desetletjih imeli na voljo cenen vir energije.
Da je bil sestanek koristen, se je strinjal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Kot je opozoril, so postopki izgradnje dolgotrajni, in tako kot Janša meni, da se mora Slovenija čim prej postaviti v vrsto za pridobitev jedrskih reaktorjev.
"Vesel sem, da ko gre za slovensko prihodnost, smo slovenske politične stranke sposobne tudi dialoga in konsenza," je dejal. Sam je sicer mnenja, da je treba ljudi neposredno vprašati, ali so za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.
