Kmetijska zemljišča so bila predlani v povprečju najdražja na Malti. V tej mali sredozemski otoški državi je povprečna cena hektarja obdelovalnih površin dosegla 233.230 evrov.
Sledila je Nizozemska s povprečno ceno 85.431 na hektar, pri čemer je v najdražji od nizozemskih regij (Flevoland) cena dosegla 150.644 evrov, v najcenejši, v nizozemskem delu Frizije, pa 66.051 evrov.
Na tretjem mestu je Luksemburg s povprečno ceno 42.720 evrov na hektar, za velikim vojvodstvom pa sledi Irska s povprečno ceno 38.013 evrov in razmeroma majhnimi razlikami po regijah.
Na petem mestu se že nahaja Slovenija. Povprečna cena kmetijskega zemljišča za celotno državo je bila predlani pri 23.282 evrih, pri čemer je bila v Vzhodni Sloveniji pri 20.075 evrih, v Zahodni Sloveniji pa pri 39.494 evrih.
Na dnu lestvice je bila med 21 članicami EU, ki so Eurostatu sporočile podatke, slovenska južna soseda Hrvaška. Povprečna cena hektarja kmetijskih zemljišč v državi je bila pri vsega 3700 evrih. Tolikšna je bila cena na obsežnih kmetijskih ravnicah panonske Hrvaške, medtem ko je bila v jadranskem delu nekoliko višja, pri 5202 evrih.
Le nekoliko višje ravni cen so bile v Latviji, na Slovaškem, v Litvi, na Madžarskem in v Estoniji.
Razmeroma poceni je bila kmetijska zemlja tudi v evropski kmetijski velesili Franciji. V povprečju je hektar v državi stal 6130 evrov, po regijah v državi pa je bil cenovni razpon od nekaj manj kot 2700 evrov do več kot 12.000 evrov.
Če so kmetijska zemljišča v Sloveniji med dražjimi v EU, pa je najemnina za obdelovalna zemljišča in trajno travinje med nižjimi. V letu 2022 je bila povprečna najemnina za državo pri 140 evrih, medtem ko je bilo povprečje članic EU, ki so sporočile podatke, pri 199 evrih.
Cenejši kot v Sloveniji je bil najem v Estoniji, Latviji, na Malti, Hrvaškem in Slovaškem. Daleč najdražji je bil medtem najem v povprečju na Nizozemskem, saj je tam najemnina dosegla 843 evrov.
