Povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik, ki prinaša izboljšanje vodooskrbe za 53 naselij in več kot deset tisoč prebivalcev v občinah Ilirska Bistrica, Hrpelje - Kozina in Divača ter delno novogradnjo vodovodnega sistema na trasi Ilirska Bistrica–Pregarje–Rjavče–Artviže–Rodik, obenem pa posodobitev vodarne v Ilirski Bistrici in gradnjo šestih sekundarnih vodov, se ta čas gradi le še na Pregarjah, med Harijami in Pregarjami pa urejajo še nekatere vodne objekte. So pa tudi tam z deli že na treh četrtinah, je povedal ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. Vsa dela bodo predvidoma končana do konca aprila.
V divaški občini jih čaka še gradnja sekundarnih vodovodov po vaseh. »Delno smo že začeli gradnjo v vaseh Misliče in Vareje, ostalo bomo nadaljevali letos in naslednje leto,« pojasnjuje županja Alenka Štrucl Dovgan.
Kar 13,5 milijona od skupno 20,2 milijona evrov vrednega projekta odpade na bistriško občino, divaški del naložbe je 4,6 milijona evrov, 2,1 milijona pa hrpeljsko-kozinski. Občine so zanj pridobile 12,3 milijona evrov evropskega in državnega denarja, še 3,3 milijona prispeva vodni sklad.
Država izplačala komaj tretjino denarja
Nemalo preglavic pa občinam povzroča prepočasno izplačevanje zahtevkov. Doslej jim je država izplačala komaj 5,2 milijona evrov, kar je le tretjina vseh sofinancerskih sredstev, ki bi jih občine že morale dobiti na svoje račune. Vse tri občine so zato morale lani najeti premostitvene kredite. Občina Ilirska Bistrica, ki je do zdaj prejela izplačanih le 2,5 od skupno devet milijonov evrov, zagato rešuje z dvema posojiloma v skupni višini 5,5 milijona evrov. V Divači, kjer so do zdaj dobili povrnjenih 1,68 milijona evrov, država pa jim dolguje še dva milijona, so se zadolžili za 1,1 milijona evrov, zaradi zamud pri izplačilih pa imajo tudi nekaj odprtih zapadlih računov. Likvidnostni kredit je najela tudi hrpeljsko-kozinska občina, ki ji je država doslej povrnila 800.000 od skupno 1,8 milijona evrov.
Pili bodo boljšo vodo
Na Bistriškem so v sklopu projekta posodobili tudi vodarno z novim sistemom ultrafiltracije, ki so ga poskusno zagnali decembra, z njim pa bodo odpravili pogost ukrep prekuhavanja pitne vode, zlasti ob dolgotrajnem deževju.
»Ultrafiltracija bo omogočala boljše čiščenje vode, kar pomeni, da zaradi povečane motnosti pitne vode ne bo več treba prekuhavati. Poleg same odprave motnosti ultrafiltracija vpliva na odstranjevanje drugih neželenih snovi v vodi, zato bo od marca, ko bo objekt obratoval v polnem zagonu, bistveno varnejša in kakovostnejša tudi vodooskrba,« pojasnjuje direktor Komunale Ilirska Bistrica Tomaž Umek. Naložba je vredna 3,47 milijona evrov.
Ena od pridobitev novega povezovalnega vodovoda je možnost pošiljanja vodnih presežkov iz bistriškega sistema v sistem Kraškega vodovoda in obratno, in sicer med 10 in 15 litrov na sekundo. »To pomeni rezervo zlasti v primeru onesnaženja edinega vodnega vira, ki ga ima Bistrica,« dodaja Umek.
Povezali bi se tudi s postojnskim vodovodom
Občina pa se dogovarja tudi o možnosti vzpostavitve povezave s postojnskim vodovodom prek Knežaka, ki se zdaj večinoma oskrbuje iz postojnskega sistema. »Lani smo se začeli povezovati vsi trije vodovodi na tem območju, bistriški, kraški in postojnski, prav z namenom zagotavljanja stabilne oskrbe s pitno vode v izrednih razmerah. Tako bistriški kot postojnski vodovod namreč nimata rezervnega vodnega vira in sta zato še posebej ranljiva, morebitini presežki iz vseh treh sistemov pa bi bili lahko na voljo tudi za potrebe oskrbe Istre,« razlaga Umek.
Na komunali skupaj z občino snujejo še nekaj novih posodobitev na vodovodnem sistemu, s katerimi želijo znižati visoke stroške elektrike, ki so botrovali lanskim podražitvam vodarine. Strošek električne energije se je v strukturi cene vode z osmih povišal na skoraj 40 odstotkov pri kubičnem metru vode. Za delovanje vodovodnega sistema so v letu 2022 namenili 520.000 evrov, lani se je poraba sicer znižala na dobrih 400.000 evrov.
Sončni elektrarni in obnova vodne turbine
Da bi te stroške dodatno znižali, so na črpališču Kraljevi hrib, ki je tudi največji porabnik električne energije v celotnem vodovodnem sistemu, že postavili sončno elektrarno, v omrežje jo bodo priključili marca.
Letos načrtujejo postavitev še druge sončne elektrarne na vodarni, pridobili pa so tudi elektroenergetsko soglasje za obnovo vodne turbine v vodarni, za katero bodo že ta mesec začeli iskati izvajalca. »Ko bodo vse tri elektrarne delovale, to lahko predstavlja do 15-odstotni prihranek pri stroških električne energije v vodooskrbnem sistemu, kar pa seveda posledično vodi v znižanje cene storitve za uporabnike,« napoveduje Umek.
