Medtem ko Platforma sodelovanja nadaljuje svoje aktivnosti, je v stranki SDS mogoče zaznati vse večjo nervozo glede politične prihodnosti Anžeta Logarja. Čeprav se ta še ni izjasnil, ali bo ustanovil novo stranko, v vrhu SDS prevladujejo ocene, da se podaja na samostojno politično pot. Prvak stranke Janez Janša je tako v decembrskem glasilu SDS članstvu sporočil, da se je Logar odločil, da bo »skupaj ustvarjeni politični kapital s predsedniških volitev, v katerega je SDS veliko investirala in zanj tudi veliko žrtvovala, odpeljal iz stranke«. Izvršilni odbor stranke je Logarju že namignil, naj se poslovi iz stranke, Janša pa ga je pozval, naj do konca leta 2023 uredi »statusne zadeve« v poslanski skupini. Slednje lahko razumemo kot Janšev poziv Logarju, naj izstopi iz poslanske skupine SDS.
Frane Adam: Logar se mora čim prej osamosvojiti od SDS
Čeprav je prvak SDS najprej govoril, da je Logarjevo društvo »dobrodošla osvežitev« v slovenskem političnem prostoru, pa naj bi v svojih krogih zdaj razlagal, da bi bil Logarjev politični projekt »škodljiv«, ker da bo prispeval k drobitvi glasov desno od sredine. Po strankinih internih anketah bi se Logarjeva nova stranka najbolj zajedla v volilno telo SDS in NSi. SDS bi lahko odnesla tudi do 30 odstotkov glasov, NSi bi potisnila pod parlamentarni prag, na dva odstotka, na drugi strani pa bi lahko pobrala le do deset odstotkov glasov neopredeljenih volilcev. Izkušeni politični poznavalci, ki želijo ostati neimenovani, opozarjajo, da desnica na tak način na naslednjih državnozborskih volitvah ne bo pridobila nič, saj bo ostala pri približno 30 odstotkih glasov, ki sta jih SDS in NSi osvojili na zadnjih parlamentarnih volitvah. Tega se zaveda tudi Janša, ki naj bi menil, da mora Logar pohiteti z ustanavljanjem svoje stranke, če želi postati »nov obraz« za razočarane volilce, ki jih ne prepriča nobena od obstoječih strank.
Politični analitik in sociolog Frane Adam meni, da bi se moral Logar v naslednjih mesecih osamosvojiti od SDS, sicer bo izgubil verodostojnost. »Za to nima več veliko časa, ne more čakati še eno leto. Spomladi bi to moralo biti razrešeno. Če bi se tik pred volitvami pojavil z novo stranko, bi bilo to zelo tvegano,« pravi Adam. Po njegovih besedah si prav tako ne moremo zatiskati oči pred tem, da med Janšo in Logarjem trenutno vlada rivalstvo: »Če želi nekdo ustanoviti novo stranko, trenutno pa je še vedno v neki drugi stranki in se hoče osamosvojiti, potem o rivalstvu in konkurenci ni nobenega dvoma. Gre samo za vprašanje, kako ostro oziroma konfliktno je to rivalstvo.« Ob tem dodaja, da bo osamosvajanje Logarja od SDS v veliki meri odvisno od razmer v državi oziroma od tega, ali bodo naslednje parlamentarne volitve redne ali predčasne.
Janše ne bo nihče zamenjal, statutarno si je ustrojil stranko
Čeprav so odnosi med Logarjem in Janšo že nekaj časa precej ohlajeni, pa je malo verjetno, da bi predsednik SDS z Logarjem obračunal tako, da bi ga izključili iz stranke. Za to niti ni potrebe, saj Logar po oceni naših virov ne ogroža Janševega primata na čelu SDS. »Njega ne bo nikoli nihče zamenjal na kongresu, ker si je organizacijsko oziroma statutarno povsem ustrojil stranko,« poudarja eden od poznavalcev dogajanja v stranki. Po statutu stranke namreč predsednika SDS namesto delegatov neposredno in tajno volijo člani stranke na predkongresnih konferencah. Ker Janša med širšim članstvom uživa veliko podporo, je praktično nemogoče, da bi ga ogrozil katerikoli potencialni protikandidat.
Janša, ki je na čelu stranke že od leta 1993, po navedbah naših virov v preteklosti znotraj SDS nikoli ni imel resnega tekmeca za prevzem stranke, a se je zlasti zaradi občutka lastne ogroženosti vseeno zatekal k obračunom s strankarskimi sopotniki, predvsem tistimi s »simpatično» javno podobo. Na kongresu v Celju leta 2001 se je tako znebil pokojnega Iva Hvalice, ki je takrat veljal za enega najbolj prepoznavnih in vplivnih članov stranke. Hvalica je iz stranke izstopil po tem, ko je Janša delegatom na kongresu zagrozil, naj Hvalice ne izvolijo v izvršilni odbor stranke, ker da bodo morali v nasprotnem primeru izvoliti novega predsednika stranke.
Ne želijo si ponovitve Virantovega scenarija
Janša naj bi kot tekmeca dojemal tudi Gregorja Viranta. Ta sicer nikoli ni bil član stranke, je bil pa član strokovnega sveta SDS, kandidat Janševe stranke na parlamentarnih volitvah in predsednik Zbora za republiko. Odločitev Viranta, da pred predčasnimi volitvami leta 2011 z »resetiranci« ustanovi Državljansko listo, je zato predstavljala velik šok za SDS. »Naši volilci so bili zmedeni, veliko jih je glasovalo za Viranta, ker so zmotno mislili, da gre za pakt z Janšo. Takšen scenarij se pri Logarju ne sme ponoviti,« je mogoče slišati v SDS. Zaradi Virantove stranke so se takrat močno poslabšali odnosi med Janšo in Mihom Brejcem, ki je dolgo veljal za drugega človeka v SDS. Čeprav je Brejc, ki je sicer tudi Virantov tast, zanikal, da bi sodeloval pri nastanku Državljanske liste, je Janša z njim prekinil vso komunikacijo, Brejc pa je zaradi tega nato izstopil iz SDS.
Janša naj bi kot na konkurenta gledal tudi na aktualnega evropskega poslanca SDS Milana Zvera. Nekateri pravijo, da se ga je odkrižal tako, da ga je »nagradil« s stolčkom v Evropskem parlamentu in kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2012. Pri Romani Jordan, ki je bila pred leti prav tako zelo vplivna znotraj stranke, naj bi bili Janševi občutki o lastni ogroženosti prisotni v manjši meri, a sta se njuni poti kljub temu razšli. Jordan se je tako že leta 2016 odločila za izstop iz izvršilnega odbora SDS, saj je bila večina njenih predlogov zavrnjenih oziroma o njih niti niso razpravljali. Žrtev Janševega ega je bil v preteklosti večkrat tudi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle. Že v času osamosvojitve so namreč ministri takratne SDZ z Janšo na čelu rušili Peterleta, ker se niso mogli sprijazniti z njegovim premierstvom in volilnim razpletom. Spomnimo še, da Janša leta 2016 ni hotel podpreti Peterletove kandidature za predsednika Evropskega parlamenta.
