Kot so navedli v predlogu, z novelo naslavljajo problematiko pomanjkanja in starostne strukture trenutno imenovanih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, katerih povprečna starost je približno 62 let. Starostna struktura omenjenih strokovnjakov brez sprejema ustreznih ukrepov, ki bi učinkovito širili krog imenovanih strokovnjakov, po njihovih navedbah predstavlja veliko tveganje, da se bo v naslednjih letih pomembno zmanjšalo število imenovanj na določenih področjih, podpodročjih in jezikih oziroma bo prišlo do primerov, ko na določenem področju, podpodročju in jeziku ne bo več nobenega imenovanega strokovnjaka.
Predlagajo spremembo pogojev
Med drugim predlagajo spremembo pogojev za objavo javnega poziva za imenovanje novih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev tako, da bosta oba javna poziva, ki se objavita v posameznem koledarskem letu in sta sedaj vezana izključno na predloge predsednikov sodišč, odprta za vse strokovnjake, ki želijo postati sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači.
S tem bi omogočili imenovanje zadostnega števila strokovnjakov na vseh področjih, kjer sodišča in upravni organi potrebujejo strokovno pomoč, ter hkrati zagotovili pravočasno nadomeščanje tistih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki bodo zaradi starosti ali upokojitve v naslednjih letih pričakovano prenehali s sodnim izvedenstvom, sodnim cenilstvom in sodnim tolmačenjem, so pojasnili.
Evidenca bo omogočila lažji in hitrejši dostop do strokovnjakov
Prav tako bi po predlogu vzpostavili novo evidenco razpoložljivosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, v katero bodo ti sami vpisovali svoja specialistična znanja in strokovne preference s področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega so imenovani, ter datum, kdaj lahko prevzamejo v reševanje novo zadevo. Vzpostavitev takšne evidence bo po mnenju predlagateljev sodiščem omogočila lažji in hitrejši dostop do strokovnjakov, ki jih potrebujejo za imenovanje v konkretni zadevi.
Drugi sklop rešitev pa, kot so pojasnili, vpliva na optimizacijo ter administrativno razbremenitev postopkov na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja. Tako predlagajo prenos pristojnosti preverjanja dokazil v postopku preverjanja strokovnosti, ki ga določa zakonodaja, s strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Vrste dokazil, ki jih je treba predložiti, bi določil pravosodni minister po predhodnem mnenju strokovnega sveta. V primeru dvoma v ustreznost predloženega dokazila bi ministrstvo zaprosilo za mnenje strokovni svet. S tem bi pomembno razbremenili strokovni svet, hkrati pa bi razbremenili tudi ministrstvo, ki je v okviru administrativno-tehnične pomoči dolžno za strokovni svet in strokovna telesa pridobivati ta dokazila. Tako bi se posledično tudi skrajšal postopek preverjanja strokovnosti, ki sedaj traja v povprečju eno leto ali več, so pojasnili v obrazložitvi predloga.
Predpisali bi obvezno elektronsko poslovanje
Obenem bi po njihovih navedbah razbremenili tudi že imenovane sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače v zvezi s sporočanjem sprememb podatkov, ki se vodijo v imeniku, ki jih bo ministrstvo pridobivalo po uradni dolžnosti od upravljavcev zbirk podatkov, tudi z možnostjo povezovanja zbirk podatkov. Hkrati bi za zagotavljanje hitrega in ažurnega poslovanja v sodnih in upravnih postopkih predpisali obvezno elektronsko poslovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev v sodnem in upravnem postopku.
Med drugimi predlogi v noveli sta tudi denimo možnost ponovne izvolitve predsednika strokovnega sveta in njegovega namestnika ter podaljšanje njunih mandatov iz dveh na tri leta ter predlog razširitve nabora možnih strokovnjakov, ki sodelujejo v začasnih strokovnih telesih strokovnega sveta. V zakonskih določbah bi uvedli prenehanje statusa z iztekom koledarskega leta, v katerem posameznik dopolni 75 let.
Prav tako bi po predlogu v noveli zapisali, da so predsednik, namestnik predsednika in člani strokovnega sveta in njihovih stalnih in začasnih strokovnih teles upravičeno do sejnin. Višina sejnine bo, enako kot že obstoječa pravica do povračila stroškov, vezana na uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, so še pojasnili predlagatelji.
Komentarje na pripravljen predlog novele je možno oddati do 26. januarja.
