Vrednost obnove 320 metrov ulice je bila ocenjena na 809.000 evrov (od tega okrog 145.000 evrov davka). V tem znesku so izvedbena dela, geodetske storitve in nadzor. Končna vrednost je bila za okrog 38.000 evrov višja in je znašala 847.000 evrov. Tekoči meter prenove ceste je torej zahteval 2650 evrov.
Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj sestavljajo Nejc Iljevec kot predsednik, Dušan Kričej kot namestnik predsednika ter člani Marko Meznarič, Helena Jaušovec, Dijana Alibabić, Janko Čuš in Martina Haring. Poročilo o ugotovitvah nadzora omenjene naložbe je bilo mestnemu svetu predloženo konec lanskega leta.
Občina naj se izogne drobljenju naročila
Kričej in Haringova, nosilca nadzora, sta ugotovila nekaj pomanjkljivosti oz. nepravilnosti in predlagala izboljšave, predvsem večjo skrbnost pri pripravi ocene vrednosti investicij. Kot pravita, se je treba izogibati izdajanju naročilnic in aneksov k pogodbi, ki podražijo celotni projekt. Vnaprej je treba predvideti določena dela, ki bi lahko nastopila (npr. zaradi dotrajanosti sistema), in tako že vnaprej zagotoviti ustrezno vsoto denarja, predvideti potek teh del in doseči ugodnejšo ceno ter se izogniti drobljenju javnega naročila.
Iz analize stroškov je razvidno, da je razlika med ocenjeno vrednostjo in realizacijo nastala predvsem zaradi izdanih dodatnih naročilnic in višjih računov, kot so bili predvideni s predhodno oceno izvajanja projekta. »Višja cena od ocenjene vrednosti je nastala predvsem pri izvedbi arheoloških raziskav, z naročilnico so naročali storitve varstva pri delu, izdelavo obvestila za javnost, sanacijo kanalizacijskih cevi v Ulici 5. prekomorske ter čiščenje in snemanje primarne kanalizacije,« sta nadzornika ugotovila razliko. Prepričana sta, da bi naročnik moral predvideti tudi morebitna dodatna dela in se izogniti drobljenju javnega naročila.
Najprej bi bilo dobro preveriti tržne cene (tudi) zunaj regije
Čeprav je šlo za in-house naročilo, gradbeni del je namreč prevzelo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, nadzorniki menijo, da bi morali ob tako visoki vrednosti projekta zadeve urediti drugače in pridobiti več ponudb. Šele tako bi zagotovili smotrno in gospodarno porabo javnih sredstev: » Zato je že v fazi planiranja treba izvesti preverbo na trgu, da se ne pojavijo tako velika razhajanja med planiranimi sredstvi in realizacijo.« Posebej izpostavljajo, da bi bilo smiselno v primeru in-house naročil pridobiti ponudbe tudi izven regije, pri neodvisnih institucijah, da se lažje izključijo očitki o konkurenčnih cenah in možnih manipulacijah.
Se je občina slabo zavarovala za primere napak?
Nadzorniki so občini predlagali še, da v prihodnje poskrbi za potrditev zapisnika o kvalitativnem pregledu del, predvsem v primeru odprave neskladij. Menijo, da bi bilo treba ta zapisnik podpisati še pred dokončnim plačilom za izvedena dela. Na občini so sicer povedali, da je skladno s sklenjeno gradbeno pogodbo izvajalec odgovoren za morebitne napake v gradnji na podlagi določil obligacijskega zakonika. Garancijski rok za konstrukcijske elemente je deset let, za ostala izvedena dela in vgrajeni material pa pet let od prevzema del. Nadzorniki pa vztrajajo, da je to premalo in da naročnik nima jamstva, da bodo napake odpravljene: »Naročnik nima vzvoda, s katerim bi si lahko zagotovil odpravo napak, razen s tožbo na sodišču, ki pa terja svoje stroške in tudi čas. Ker gre pri tej izvedbi za in-house naročilo, menimo, da je tako, kot je bilo izpeljano, kljub temu ustrezno.«
