Alkohol je del človeške civilizacije tako rekoč od njenega nastanka, pivo pa naj bi v osnovi izviralo iz Mezopotamije, kjer so ga proizvajali že v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Še več, takrat in tudi v stoletjih pozneje je veljal za neke vrste osnovno živilo, omenjajo ga tudi v Hamurabijevem zakoniku in še bi lahko naštevali. Poleg vitaminov in rudnin pivo namreč vsebuje kvas, ki vsebuje številne pomembne snovi, zato so ga že nekoč poimenovali »tekoči kruh«. Del teh snovi pa gre v nič s filtriranjem.
Sodobna družba brez piva tudi ne bi mogla, in ker je seveda to alkoholna pijača, ima ob prekomernem pitju enak vpliv na zdravje kot ostale alkoholne pijače. »Zavedamo se težav zaradi alkohola, a te težave se je treba loti celostno. Zdaj prihaja k nam na primer tuje vino za smešno nizke cene, a brez trošarin, pivovarje pa bodo na ta način dobesedno ubili,« pravi Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarjev pri GZS.
Alkohol kot vir za polnjenje proračuna
Na leto se s pivom in vinom pri nas popije okoli osem milijonov litrov alkohola z vinom in osem milijonov s pivom, v povprečju na človeka skoraj deset litrov alkohola, pivo in vino v približno enkih količinah (4,6 litra), najmanj pa se ga popije z žganimi pijačami (1,43 litra na prebivalca na leto). Zaradi razširjenosti so namreč alkoholne pijače dobrodošel vir za polnjenje državnega proračuna in zdaj naj bi država želela zvišati trošarine, kar je seveda naletelo na buren odziv proizvajalcev, predvsem pivovarjev, trgovcev in gostincev.
Predlog novele Zakona o trošarinah namreč predvideva zvišanje trošarine za pivo in žgane pijače za 25,7 odstotka. Za pivo s petimi odstotki alkohola to pomeni zvišanje trošarine s 60,50 evra na hektoliter na 76,05 evra, pri žganih pijačah pa bi prišlo do zvišanja trošarine s 1320 evrov na 1659 evrov za stoodstotno vsebnost alkohola v enem hektolitru. Tudi po mnenju poznavalcev je sedanja stopnja trošarine na absolutni zgornji meji, že zdaj je za 1,6-krat višja kot v Italiji ali na Hrvaškem ter dvakrat višja kot v Avstriji. Slovenija je po višini trošarine na pivo med evropskimi državami na šestem mestu in daleč najdražja v regiji, po višini trošarine na žgane pijače je Slovenija med evropskimi državami na 15. mestu, v primeru dviga trošarine za žgane pijače bi se Slovenija umestila na 11. mesto.
Kupci bodo iskali cenejši alkohol
»Dvig trošarine pomeni, da se bo klasično petodstotno pivo podražilo med 12 in 15 odstotki v trgovini. Za seboj pa bo to potegnilo sivo ekonomijo, uvoz piva iz tujine, kjer se celotni izkupiček od davka steče v blagajno sosednje države, ljudje bodo začeli piti manj kakovostne znamke, ker so pač cenejše, da o posledicah v celotni verigi, od proizvodnje do logistike ali gostinstva, niti ne govorimo,« so povedali na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Po njihovem mnenju bodo slovenski pivci alkohola in piva po dvigu cen raje hodili v tujino, cvetel bo črni ali vsaj sivi trg, bo pa še več preprodaje, saj je na primer pivo že zdaj cenejše pri naših neposrednih sosedih. Manj bo prometa, manj bo država pobrala od davkov, čeprav si seveda obeta, da bodo z višjimi trošarinami nabrali še več v proračunu.
Celoten »potres« bi se prenesel po celotnem gospodarstvu, večji pivovarji bodo seveda ob del dobička, a so tudi pomembni zaposlovalci ter ne nazadnje pokrovitelji različnih športov in dogodkov. »Če se bo proizvodnja še bolj selila v tujino, se bo država morala odreči še marsičemu drugemu. Bojim se, da je predlog dviga trošarin nastal na hitro in nekako pod pritiskom. Ideja o dvigu trošarin je prišla iz strateškega sveta za zdravstvo, ki je moral pokazati, da nekaj dela, in zdaj želi omejiti dostop do alkohola. Pri tem pa niso upoštevali, kakšne posledice bi to imelo na celotno gospodarstvo. Vina, naj še enkrat ponovim, ki je največji vir alkohola pri nas, pa se niso niti dotaknili,« pravi Sluga.
Na GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so prepričani, da bo dvig trošarin in posledično dvig cene končnih izdelkov zagotovo prispeval svoj delež k inflaciji in začetku preusmerjanja kupcev, kot smo že povedali, na druge možnosti, ki jih imajo, od še večjega nakupa čez mejo do nakupa na sivem trgu.
Ne bomo nič manj pijani
»Ljudje ne bodo zaradi višjih cen ne bodo popili manj alkohola, le drugje bodo nabavljali alkoholne pijače. Veliko jih bo začelo doma proizvajati žgane alkoholne pijače, zato bo vse skupaj še bolj nezdravo,« menijo strokovnjaki. Ali kot je dodal Andrej Sluga, po uvozu tudi slovenskega in cenejšega piva iz tujine ne bo poraba nič manjša, le da se bo država še bolj obrisala pod nosom za dohodek. Pivci piva že zdaj na leto v proračun prispevajo okoli 90 milijonov evrov na leto, pivci vina pa nič. »Razumem, da država potrebuje denar, a ne na takšen način, da uniči eno vejo gospodarstva. Že zdaj iz sosednjih držav uvozijo Slovenci od pet do deset milijonov litrov slovenskega piva, država od tega nima nič,« še pravi Sluga. Na udaru bi bili najbolj mali pivovarji, teh je pri nas okoli sto. To so, kot pravi Sluga, manjša in družinska podjetja, višje cene pa bi jih močno prizadele. »Mnogi še nismo niti izplačali vseh investicij in manj prometa bi pomenilo le njihov konec. Mali pivovarji praviloma prihajajo s periferije, kjer je že tako težje najti delo, v celotni verigi pa bi bilo ogroženih kar 800 delovnih mest. Si to res lahko privoščimo?« se sprašuje Andrej Sluga.
V pivovarnah je zaposlenih 623 ljudi, celotna proizvodnja piva v Sloveniji pa znaša 2,2 milijona hektolitrov piva. Skupaj ustvarijo pivovarne okoli 192 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. V državno blagajno prispevajo za 89 milijonov evrov iz trošarin, 105 milijonov z DDV in 81 milijonov prek dohodnine ter socialnih prispevkov. Država želi dobiti na račun višjih trošarin okoli 30 milijonov evrov, od piva 26 milijonov, pri tem pa se, kot pravi Sluga, ne zaveda, da bi z dvigom trošarin prizadela celoten pivovarski sektor.
