»Veliko ljudi, ki bi si želeli postati oskrbovalci družinskega člana, je že upokojenih, zakon pa tega ne predvideva, zato to ostaja veliko ljudem nepojmljivo. Veliko je primerov, ko upokojenec doma skrbi za svojega starša, ki je že v visoki starosti in zato tudi oslabel, pa so iz predstavitve zakona v medijih pričakovali, da bi lahko postali oskrbovalci družinskega člana,« eno od večjih nejasnosti, ki jih razčiščujejo s svojci, izpostavlja direktorica CSD Severna Primorska Patricija Može.
Primorska CSD prejemata številne klice
Strokovne sodelavke CSD prejemajo veliko telefonskih klicev in tudi osebnih obiskov ljudi, ki jih zanima, kakšni so pogoji za pridobitev pravice do oskrbovalca družinskega člana. Do začetka prejšnjega tedna so dobili prvih šest vlog za pridobitev te nove pravice, ki svojcu, ki skrbi za enega družinskega člana zagotavlja mesečni prejemek za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če skrbi za dva, pa 1,8-kratnik minimalne plače. Oskrbovalec bo vključen tudi v obvezna zavarovanja.
Enako je na CSD Južna Primorska, ki pokriva Istro in Kras. Svojce zanima vse o pogojih za pridobitev te pravice ter vse o pravicah in dolžnostih oskrbovalca. »Nekateri svojci predvsem preračunavajo, kaj se jim bolj izplača (pridobitev delnega plačila za izgubljeni dohodek, izguba dodatka za pomoč in postrežbo). Nekaterim predstavljata težavo tudi obvezno usposabljanje in mesečno poročanje. Veliko vprašanj se poraja tudi glede dejanskega bivanja pri upravičencu,« našteva direktorica Tjaša Rodman.Od sredine decembra, ko so lahko začeli sprejemati nove vloge, so jih dobili devet, še več jih pričakujejo v kratkem po elektronski ali navadni pošti, saj so uporabnikom na njihovo željo poslali vse obrazce. »Za primerjavo, leta 2023 smo na CSD Južna Primorska izdali devet pozitivnih odločb o upravičenosti do družinskega pomočnika,« v imenu CSD Južna Primorska pojasnjuje Tjaša Rodman.
Oskrbovalec družinskega člana bo oziroma je nekaj podobnega družinskemu pomočniku po starem sistemu. Zaradi tega bodo pravico do družinskega pomočnika ob soglasju upravičencev kar prevedli v novo pravico do oskrbovalca družinskega člana. V Sloveniji je bilo lani do družinskega pomočnika upravičenih nekaj manj kot 500 ljudi. Na območju CSD Severna Primorska jih je bilo 22 in vsem bodo staro pravico prevedli v novo, v CSD Južna Primorska pa bodo to storili za 47 upravičencev.
Oskrbovalec ne more biti kdorkoli
Do oskrbovalca družinskega člana ni upravičen vsak, ki ne more več skrbeti zase. Prosilce bo ocenila invalidska komisija, ki deluje pri Zpizu. Do oskrbovalca družinskega člana so lahko upravičene osebe, ki se uvrstijo v četrto ali peto kategorijo dolgotrajne oskrbe, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost. »Gre torej za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, oziroma osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe,« dodajajo. Tudi oskrbovalec ne more postati katerikoli svojec. Upokojena oseba, kot omenjeno, ne more postati oskrbovalec družinskega člana. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oskrbovalec, so tudi, da je družinski član upravičenca in živi z njim na istem naslovu. Dokazati mora, da je sposoben skrbeti za obnemoglega svojca, biti mora nekaznovan in usposobljen za to delo. Usposabljanja, ki pa se še ne izvajajo, bodo obsegala obvezno 30-urno osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe, nato pa obnovitvena 20-urna usposabljanja.
Med vprašanji, na katera pogosto odgovarjajo strokovni delavci CSD, je tudi, ali se za pridobitev te pravice upošteva premoženje prosilca in ali upravičenci do oskrbovalca ohranijo tudi druge primerljive pravice, kot je na primer dodatek za pomoč in postrežbo. Pravice se med seboj izključujejo; kdor torej dobi pravico do oskrbovalca družinskega člana, ne more več prejemati dodatka za pomoč in postrežbo, imeti še osebne asistence po zakonu, ki se nanaša nanjo, ali biti vključen še v katero od oblik institucionalnega varstva.
Premoženje oziroma materialno stanje pa pri odločanju o pravici do oskrbovalca družinskega člana ne igra nobene vloge. Povedano drugače: država se po smrti upravičenca ne bo usedla na njegovo premoženje in od dedičev terjala vračilo izplačanih nadomestil za izgubljeni dohodek. Nova pravica oziroma vse pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bodo postopoma stopale v veljavo do konca leta 2025, se za zdaj financirajo iz državnega proračuna, od sredine leta 2025 naj bi se še iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, od leta 2028 naprej pa morda tudi iz lastne udeležbe, če se bo izkazalo, da država na prvih dveh postavkah ne nabere dovolj denarja.
