Statistika je pomembno orodje za prepoznavanje in primerjave trendov skozi leta. Za večje število nesreč v gorah je enostavna razlaga. Več je pohodnikov, obiskovalcev hribov in gora. »V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 392 (leta 2013) povzpelo na skoraj 700 (687 v letu 2023),« so sporočili z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), Največ jih je tam, kjer je največ gora, na območju GRS Bohinj (90) in GRS Tolmin (84). Največ nesreč se je zgodilo zaradi zdrsa (164) in nepoznavanja terena (146). Še nekaj podatkov. »Helikopter je sodeloval pri 295 intervencijah (43 odstotkov). V 2023 je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom (leta 2022: 38). Največ (139, t.j. 20 odstotkov%) ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let. Izstopajoče intervencije v 2023 so bila reševanja v času avgustovskih poplav, reševanje pod Triglavsko škrbino (GRS Bohinj), reševalna akcija na Kokrški Kočni (GRS Kranj), reševanje v steni Jerebice (GRS Bovec), poseben izziv je bilo tudi reševanje bika (GRS Škofja Loka).«
Ker je bilo zaradi katastrofalnih poplav od avgusta v gorah manj tujih turistov, so bili v večini primerov v nesrečah udeleženi Slovenci (405 intervencij), 293 pa je bilo tujcev. Nekaterim nesrečam bi se bilo mogoče izogniti z boljšim načrtovanjem pohodov. Gorski reševalci pa še naprej opažajo, da veliko obiskovalcev »še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati.«
V tem kontekstu se že nekaj let postavlja vprašanje o pokritju stroškov gorskih reševalcev in odgovornosti pohodnikov za nespametne podvige. »Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Z namenom ureditve širšega področja gorskega reševanja se v okviru Ministrstva za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo tudi vsebinski predlogi za sprejem novega zakona o gorskem reševanju (npr. gasilci svoj zakon že imajo). Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja,« sporočajo iz GRZS. 
