Danes se začenja splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala vse do izpolnitve zahtev. V tem času bo večina na voljo le za nujne primere. To bo pomenilo hud udarec za javno zdravstvo. Čakalne dobe, ki so zaradi epidemije dosegale rekordne številke, se v zadnjih mesecih po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) niso več daljšale - tudi zaradi ogromnih dodatnih sredstev iz državnega proračuna. Zdaj se bo zdravstvo vrnilo na stare tirnice. Zahteve sindikata Fides, ki noče počakati na celovito prenovo plačnega sistema, so toliko bolj nerazumljive, ker so se samo letos plače zdravnikov v povprečju zvišale za skoraj 17 odstotkov oziroma 683 evrov bruto. Najbolje plačani na mesec prejmejo tudi po 1.000 evrov višje zneske.
V uredništvu smo zato preverili, ali se je zvišanje plač poznalo tudi na storilnosti. Ali zdravniki delajo kaj bolj zavzeto in opravijo več pregledov oziroma posegov kot prej? Ali zaradi višjega plačila v javnih zdravstvenih ustanovah manj delajo popoldan kot zasebniki s koncesijo? In ali so višje plače ustavile beg zdravnikov v bolje plačane zasebne zdravstvene centre? Odgovor na večino teh vprašanj je ne.
V bolnišnicah storilnost padla, pri zasebnikih zrasla
Rak rana slovenskega javnega zdravstva so nepredstavljivo dolge čakalne dobe na prve preglede. Zaradi poznejše diagnoze zdravljenje traja dlje ali pa je za marsikoga že prepozno. Eno najbolj kritičnih je področje kardiologije, ne samo zaradi trajanja čakanja, ampak tudi števila čakajočih. Tako je v začetku novembra na prvi kardiološki pregled čakalo 19.562 ljudi, kar je 1.721 oziroma deset odstotkov več kot 12 mesecev pred tem. Pri stopnji nujnosti »zelo hitro« se je povprečno čakanje podaljšalo z 81 na 127 dni, torej za kar 46 dni. Za tiste s stopnjo nujnosti »hitro«, ki jih je največ, pa kar za 72 dni - na 265 dni, torej skoraj devet mesecev. Toda drastično poslabšanje čakalnih dob je tudi posledica manjšega števila opravljenih zdravstvenih storitev na tem področju. To je razvidno iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer podrobno beležijo podatke o izvedenih obravnavah po dnevih in vsakem zdravstvenem delavcu posebej:
- tako je novembra lani 303 zdravstvenih delavcev, večinoma zdravnikov, v javnih zdravstvenih ustanovah opravilo 16.755 kardioloških obravnav, kar je blizu 55 na delavca in okoli 2,5 na vsak delovni dan.
- novembra 2022, torej še pred visokim dvigom plač, je 316 zdravstvenih delavcev opravilo 20.175 obravnav, kar je 64 na delavca in tri na delovni dan. To pomeni, da se je v letu dni storilnost zaradi različnih razlogov pomembno zmanjšala.
V zasebnih zdravstvenih ustanovah, ki imajo koncesijo, je bilo ravno nasprotno:
- novembra lani je 74 zdravstvenih delavcev opravilo 7.224 kardioloških obravnav, kar je skoraj 98 na delavca in 4,6 na dan.
- v istem mesecu leta 2022 je 76 zdravstvenih delavcev opravilo 7.159 obravnav, kar je 94 na delavca in 4,5 na dan.
To pomeni, da se je storilnost v zasebnih zdravstvenih ustanovah celo nekoliko zvišala.
Izstopa tudi podatek, da zdravstveni delavec v zasebni ustanovi s koncesijo opravi skoraj enkrat več obravnav kot njegov kolega v javnem zdravstvu. Ob tem velja upoštevati, da imajo zdravniki v javnih bolnišnicah več drugih dodatnih obveznosti v primerjavi s kolegi iz zasebnih klinik. Pri tem je treba upoštevati še dopuste in bolniške odsotnosti ter dejstvo, da nekateri zdravniki opravljajo druge storitve, vendar to ne odtehta prej omenjenih razlik.
Nevrologija: zasebni zdravnik naredi enkrat več kot javni
Podobno kritično je tudi stanje na področju prvega nevrološkega pregleda, kjer se ugotavljajo bolezni, kot so demenca, parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Čakalne dobe so najdaljše med vsemi. Na ta pregled je treba namreč pri stopnji nujnosti »zelo hitro« čakati več kot 141 dni oziroma slabih pet mesecev (prej blizu 98 dni). Z napotnico pod »redno« pa čakalna doba znaša že skoraj leto dni. Novembra lani je bilo čakajočih nekaj manj kot 12.500, kar je 1200 več kot leto dni pred tem. Kar je spodbudno, tako skupno število opravljenih obravnav kot njihovo število na posameznega zdravnika se je novembra povečalo za deset odstotkov glede na isti mesec prejšnjega leta. Več so naredili tako v bolnišnicah in zdravstvenih domovih kot zasebnih klinikah s koncesijo. Kljub temu je opazna razlika med javnim in zasebnim:
- novembra lani je 144 zdravstvenih delavcev, večinoma zdravnikov, v javnih ustanovah opravilo 9.307 nevroloških obravnav, kar je blizu 65 na delavca in okoli tri na delovni dan. V istem mesecu leta 2022 jih je bilo 58 na delavca in 2,8 na delovni dan.
- v zasebnih ustanovah je 19 zdravstvenih delavcev opravilo 2.251 obravnav, kar je 118 na delavca in okoli 5,6 na delovni dan. Leto prej jih je bilo 115 na delavca in okoli 5,5 na delovni dan.
Raje gredo tja, kjer so še višje plače
Višje plače niso bile dovolj velika motivacija tudi za zdravnike radiologe, ki še naprej množično zapuščajo bolnišnice. Odhajajo v zasebne diagnostične centre, kjer jim lahko nudijo neprimerljivo višje plačilo, pa tudi boljše delovne pogoje. Seveda morajo za to tudi delati več, kar potrjujejo podatki ZZZS.
Poglejmo, kaj se je dogajalo na področju magnetne resonance:
- novembra 2022 je pri zasebnikih, kjer opravljajo tudi samoplačniške preglede, delalo 51 zdravstvenih delavcev. Leto dni pozneje jih je bilo že 71. Od tega jih kar 39 dela hkrati za eno od javnih ustanov.
- istočasno se je število zaposlenih v javnih ustanovah v letu dni znižalo s 161 na 152.
- novembra lani so zdravstveni delavci v bolnišnicah in zdravstvenih domovih v povprečju opravili vsak po 54 magnetnih resonanc ali 2,6 na delovni dan.
- medtem so jih tisti v zasebnih centrih opravili vrtoglavih 174 ali več kot osem na delovni dan.
Minulo spomlad smo poročali o podjetnih radiologih iz celjske bolnišnice. Ti so si preglede, ki so jih v resnici opravili med rednim delovnim časom, pisali kot popoldansko delo in prejeli dodatno plačilo. Nekateri pa so prek podjemne pogodbe delali za druge bolnišnice in bili sposobni v krajšem času narediti nekajkrat več pregledov.
