Ekipa Ambasade Rog je s sindikati in drugimi organizacijami ministrstvu za notranje zadeve podala praktične predloge za ureditev položaja delavcev prosilcev za azil, s katerimi bi jim omogočili ostati v Sloveniji in nadaljevati delo, a na njihov odgovor še čakajo. Prosilci za azil namreč dobijo delovno dovoljenje po treh mesecih od prihoda v državo. Večina se jih zaposli, a ker azilni postopki trajajo več mesecev in let, prejmejo kot že zaposleni in sindikalizirani delavci odločbo o deportaciji. "To je nevzdržna situacija, posebej danes, ko ima Slovenija množično potrebo po tujih delavcih," je dejal Miha Blažič iz Ambasade Rog. Dodal je, da vlada od teh ljudi pričakuje, da si dokumente uredijo na konzulatu izven EU, za večino to pomeni v Egiptu. "Ta postopek bi trajal mesece ali leta, v tem času pa seveda ne bi obdržali službe. Ne morejo dobiti niti dovoljenja, da bi legalno potovali na konzulat zunaj naše države," je bil nazoren Blažič. Večini tujcev država izda tudi petletno odločbo o prepovedi vstopa v Slovenijo in EU, "ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti", je dodal.
Po Blažičevih besedah je več ministrstev, sindikatov in delodajalcev zato že predlagalo, da bi lahko v Sloveniji zaposleni tujci svojo prvo vlogo oddali tudi na upravni enoti, a notranje ministrstvo za to ni pokazalo posluha. Pojasnilo je namreč, da migrantom ne morejo odobriti azila na podlagi zaposlitve, kar je po Blažičevi oceni zavajanje, saj da so prosili le za to, da naj na podlagi zaposlitve dobijo možnost vloge za dovoljenje za začasno prebivanje.
"Ne skušamo se spopadati z vlado, želimo le s protestom pokazati, da smo tukaj in da želimo pomagati in živeti," je povedal Faisal Ali, ki prihaja iz Gane. "Nismo tukaj, da bi vršili kazniva dejanja. Policija pozna tiste, ki izvajajo zločine, in se tudi ukvarja z njimi. Mi želimo le delati in prosimo za podporo, da lahko to zakonito počnemo še naprej," je dodal.
