Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo, delo in okolje v treh vladah Janeza Janše, se je po umiku iz politike vrgel tudi v nepremičninske posle. Na večjem zemljišču v domačih Brežicah bo namreč gradil stanovanjski objekt. Kot nam je potrdil, bo v njem devet stanovanj, velikih od 50 do 90 kvadratnih metrov. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če Vizjak sam kot občinski svetnik pred dobrimi petimi leti ne bi sodeloval pri odločanju o prostorskih aktih, ki se nanašajo tudi na njegovo zemljišče. Takrat so namreč svetniki potrdili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), za novo stanovanjsko-poslovno četrt v Brežicah, kjer bo Vizjak zdaj gradil stanovanja. Vizjak zatrjuje, da pri tem ni ničesar spornega. »Nisem noben špekulant. Večstanovanjski objekt bom zgradil na parcelah v Brežicah, ki sem jih podedoval. Te so zazidljive, torej namenjene za stanovanjsko in poslovno gradnjo, že od leta 1985,« poudarja.
Toda iz podrobnejšega vpogleda v prostorske dokumente občine Brežice, ki jo že dve desetletji vodi še en dolgoletni član SDS Ivan Molan, je razvidno, da je imel Vizjak z zadnjimi spremembami OPPN precej sreče. Na območju, kjer je večinoma dovoljena le gradnja samostojnih hiš, namreč na Vizjakovem zemljišču dovoljuje precejšnja »odstopanja od velikosti in oblikovnosti objektov«. Torej tudi gradnjo tri in več stanovanjskih zgradb. Kako je torej Vizjak prišel do dovoljenj za nepremičninski projekt? In kako bo financiral njegovo gradnjo?
Član občinskega sveta, ki je potrdil prostorski načrt
Zemljišče, na katerem namerava Vizjak graditi stanovanja, je del območja »rondo Črnc – območje jug" v Brežicah, kjer bo stala nova stanovanjsko-poslovna četrt. Nahaja se v neposredni bližini trgovskih centrov Spar in Hofer. Na tem območju ima Vizjak že od začetka stoletja v lasti več manjših zemljišč, ki jih je podedoval. Za to območje so se v začetku leta 2017 na občini Brežice odločili pripraviti OPPN. To so storili "na podlagi individualne pobude". Kdo jo je dal, iz javno dostopne dokumentacije ni razvidno. Že leto in pol pozneje je OPPN obravnaval občinski svet, v katerem je takrat sedel tudi Vizjak. V tistem obdobju namreč ni bil aktiven v državni politiki, ampak je bil zaposlen v podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), kamor se je vrnil po zadnjih parlamentarnih volitvah.
Oktobra 2018 so svetniki potrdili nov OPPN. Zanj je glasovalo 23 svetnikov, trije pa so se vzdržali. V slabe pol ure dolgi razpravi o načrtu se Vizjak ni oglasil. O tem, da dejansko odločajo tudi o parcelah enega od občinskih svetnikov, v razpravi ni bilo niti besede. Tudi sicer v dokumentaciji ni bilo posebej navedeno, kdo so lastniki posameznih parcel in s tem bodoči investitorji.
Vizjak bo lahko gradil večji objekt kot sosedi
Povsem mogoče je torej, da nihče od svetnikov, tudi iz vrst opozicije, ni opazil, da so pri Vizjaku naredili pomembno izjemo. Zgradil bo lahko namreč precej večji objekt kot sosedi. Kot je razvidno iz OPPN, je ves severni del stanovanjsko-poslovne četrti, ki se nahaja ob glavni cesti, namenjen izgradnji manjših poslovnih objektov z zelenim pasom. Preostalo je namenjeno bivanju. Večinoma je dovoljena gradnja enostanovanjskih stavb, torej samostojnih hiš. Te imajo lahko klet, pritličje in mansardo.
Na Vizjakovih zemljiščih pa bo dovoljenja tudi gradnja dvo-, tri- in večstanovanjskih stavb. Ti objekti imajo lahko poleg pritličja in mansarde še eno nadstropje. Prav tako bi lahko zgradil zgradbe z oskrbovanimi stanovanji. Vizjak poudarja, da je bilo to zemljišče zazidljivo že pred spremembo OPPN. »Parcele, na katerih nameravam graditi, so za stanovanjsko-poslovno gradnjo namenjene z zazidalnim načrtom Hrastina II iz leta 1985,« nas je opozoril. Toda za izvedbo nepremičninskega projekta je potreboval tudi nekatere sosednje parcele, s katerimi bi zaokrožil zemljišče za gradnjo. Te so bile v času sprejemanja prostorskega načrta v lasti občine, Vizjak pa jih je že odkupil nazaj. Februarja 2020, dobro leto dni po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, je občina Brežice objavila namero o sklenitvi neposredne pogodbe za tri zemljišča, ki skupaj obsegajo 218 kvadratnih metrov. Cena: 8.349 evrov ali slabih 40 evrov na kvadratni meter. Ta je primerljiva sedanjim cenam zazidljivih zemljišč na območju Brežic.
»V projekt bom vložil denar iz drugih naložb«
Kot je pojasnil Vizjak, je šlo dejansko za zemljišča, ki so bila pred desetletji v lasti njegovih sorodnikov. »Ob sprejetju zazidalnega načrta za to območje leta 1985 so jih morali moji sorodniki po zelo nizkih cenah prodati občini. Lahko bi rekli, da so nas razlastili,« je poudaril. V vsakem primeru ovir za gradnjo pred Vizjakom ni več. Aprila lani je občina dovolila Vizjaku vpis služnosti na njenih zemljiščih za izgradnjo cestnega priključka z dovozno potjo, le nekaj mesecev potem pa je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vizjak poudarja, da pri gradnji ne bo sodeloval z drugimi investitorji, projekt pa bodo izpeljali v »družinskem krogu«.
Kako bo torej financiral projekt? »V projekt bom vložil denar iz drugih naložb,« nam je zatrdil Vizjak. Potrdil je, da bo za ta namen odprodal tudi del paketa delnic Petrola. Javna skrivnost je, da je Vizjak, ki je glavnino kariere preživel v politiki, zelo verjetno eden od najbogatejših nekdanjih ministrov slovenskih vlad. Že sredi lanskega poletja smo poročali, da ima skupaj v lasti že 27 tisoč delnic Petrola. To ga uvršča na rob lestvice 50. največjih delničarjev te energetske družbe. Njegov paket delnic je trenutno vreden skoraj 630 tisoč evrov.
Samo lani spomladi je Vizjal dokupil še za 75 tisoč evrov delnic Petrola. To je enako vsoti dvajsetih neto plač, ki jih je v času zadnje Janševe vlade prejel kot minister. Glavnino delnic je kupil med marcem in septembrom 2020, ko je zanje plačal 120 tisoč evrov. V tistem obdobju je kot minister skupaj prejel za slabih 20.000 evrov neto plač. Praktično takoj zatem se je Janševa vlada odločila sprostiti cene bencina in naftnih derivatov, zaradi česar se je Petrolova marža podvojila, dobiček eksplodiral, močno pa zrasla cena delnice.
