Razlog za odločitev Jelen Kosijeve, ki je bila pred nastopom funkcije državne sekretarke sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, na Vrhovnem sodišču pa je denimo vodila projekt izboljšanja kakovosti slovenskega sodstva, naj bi tičal v nespoštovanju ustavne odločbe glede sodniških plač. Kot je znano, so sodniki in tožilci danes ob 10. uri za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe. Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.
V nespoštovanju odločbe vidijo zlorabo oblasti
V protestni izjavi, ki jo je Slovensko sodniško društvo pripravilo ob današnjem protestu, so izpostavili, da danes protestirajo proti kršenju pravnega reda in pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava. V vladnem nespoštovanju ustavne odločbe glede sodniških plač vidijo zlorabo oblasti, so še navedli.
"Protestiramo, ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata - to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto," so zapisali v izjavi.
Poudarili so, da je pravni red zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj se lahko le tako zagotavljajo varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. V ustavnih demokracijah se brez nadaljnjega spoštujejo tudi odločitve ustavnih sodišč, so izpostavili.
Argument vlade sprenevedanje
Sodni svet bo prihodnji četrtek verjetno odločal, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač, je v izjavi ob današnji enourni protestni prekinitvi dela sodnikov in tožilcev dejal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Spomnil je, da so z nastalo situacijo že seznanili pristojne evropske institucije.
Prav tako protestirajo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem ni povezana. S protestom nasprotujejo tudi "političnemu mešetarjenju in barantanju z vsebino ustavne odločbe" v smislu javnih zavez predstavnikov vlade sindikatom o nespoštovanju roka, ki je v njej določen.
Zahtevajo, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti.
Pri tem znova opozarjajo, da plače sodnikov že več kot 20 let konstantno realno padajo in kljub stažu in napredovanjem ne dosegajo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca," so še zapisali.
Zahtevajo, da v dobro vseh državljanov zaradi nemotenega zagotavljanja sodnega varstva predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti nemudoma izvršijo navedeno odločbo ustavnega sodišča in da na ta način takoj prenehajo z nadaljnjim kršenjem načela neodvisnosti sodstva ter delitve oblasti. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni, da se z vsemi dopustnimi sredstvi sami posvetijo uveljavljanju odprave kršitev, so zaključili protestno izjavo.
Tožilci grozijo z enomesečno stavko
Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS) Boštjan Valenčič je ob protestu sodnikov in tožilcev v izjavi za medije povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.
Predsednik društva je še izpostavil, da nameravajo tožilci ob neodpravi neustavnosti nadaljevati s pripravo stavke, ki bo ta ali prihodnji mesec. "Tako radikalen korak je potreben, da se končno udejanjijo načela pravne države," je dejal Valenčič. Pri tem je poudaril, da jo bodo izvedli skladno z 48. členom zakona o državnem tožilstvu, kar pomeni, da bodo opravljali nujne in prednostne zadeve ter tiste, ki jih je nevarno odlagati.
Poleg tega je napovedal, da bodo nadaljevali s postopkom vlaganja tožbe. "Konkretni pogovori, ali bo šlo za odškodninske ali tožbe iz naslova delovnega razmerja, še potekajo, nedvomno pa bomo zahtevali plačilo za pet let nazaj, skupaj z zamudninami," je dejal. Povedal je tudi, da še preučujejo možnost kolektivne tožbe in da gre zaenkrat vse v smeri vlaganja individualnih tožb.
Ponovno je napovedal, da bodo o nespoštovanju odločbe obvestili tudi pristojne institucije EU.
