Po podatkih evropskega statističnega urada mladi, pa ne le v Sloveniji, vedno kasneje zapustijo dom svojih staršev. Še več, vsako leto so starejši, lani je bila ta starost v Evropi 26,4 leta. Ženske se odselijo pri dobrih 25 letih, moški pa pri dobrih 27 letih.
Zanimivo je, da najdlje doma vztrajajo mladi v južnih in vzhodnih deželah Evrope, sem spadajo Grki, Španci, Italijani, Maltežani, Slovaki in Bolgari, ki se doma najbolje počutijo tudi do 30. leta starosti. Rekorderji pa so Hrvati – ob selitvi imajo v povprečju več kot 33 let. Na severu Evrope vlada malce drugačna miselnost, pa tudi ekonomske razmere so očitno bolj primerne, najhitreje se lahko osamosvojijo Finci in sicer že pri dobrih 21 letih, sledijo pa jim Švedska, v Luksemburg in Danska. V Sloveniji je povprečna starost mladih, ki so se lani odselili na svoje, dobrih 29 let (moški 30,5 leta, ženske 28 let), kar nas uvršča v zgodnjo polovico starostne lestvice.
Cmok v grlu in solze
Mnogi mladi še danes povedo, da ni bilo lahko zapustiti staršev. Na eni strani zaradi slabših možnosti, na drugi tudi zato, ker so jih na dom nekako priklenili kar starši sami. Taka korenita sprememba v življenje namreč mlade, ki so v zadnjih letih vse manj samostojni in vse manj pripravljeni zares stopiti v samostojno življenje, velik dogodek, tako čustven kot finančen. Zato ne preseneča, da smo Slovenci, že tako po mentaliteti razpeti med severom in jugom, vzhodom in zahodom Evrope, nekje na sredini. Zato je slovenska mladina nad starostnim povprečjem EU ko mladi zapustijo gospodinjstvo staršev.
Na ministrstvu za delo so mnenja, da veliko o trendih pri osamosvajanju govorijo podatki o prvi zaposlitvi, saj da je ta eden največjih dejavnikov pri osamosvojitvi mladih. Tako opažajo, da povprečna starost pri nas ob prvi zaposlitvi v zadnjem desetletju narašča. »Po podatkih SURS je bila v Sloveniji povprečna starost delovno aktivnih oseb, ki so se v letu 2022 prvič zaposlile, 29,1 leta, kar je več kot leta 2012, ko je bila povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi na območju Slovenije 27,8 leta,« še pravijo na ministrstvu.
Ranljivi na trgu dela
Mladi so namreč na eni strani zaželena skupina na trgu dela, na drugi pa tudi zaradi lastnih nazorov in navad tudi bolj ranljiva skupina. Najbolj jih ovira pomanjkanje delovnih izkušenj, a tudi delovnih navad. »Število brezposelnih mladih sicer upada že od leta 2014, konec novembra 2023 je bilo registriranih 9820 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar predstavlja 20,8 odstotka vseh registriranih brezposelnih oseb,« še dodajajo na ministrstvu.
Mladi pa se težko osamosvojijo tudi zaradi prekarnih in negotovih družbenih pogojev, saj tako težje načrtujejo načrtovanje svojega življenja na dolgi rok. To je še posebej pomembno pri vprašanju bivanjske osamosvojitve, saj mladi vstopajo na trg dela pozno, zgodnje zaposlitve pa so velikokrat atipične in prekarne, ki ne omogočajo plačevanja visokih najemnin ali kreditne sposobni za nakup novega stanovanja.
O stanovanjih še vedno le sanjajo
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so mnenja, da se s tem v preteklosti nismo dovolj ukvarjali in zato mlade na svoj način dobesedno »priklenili« na domovanja njihovih staršev, saj vsi, ki potrebujejo pomoč pri rešitvi stanovanjskega vprašanja, sploh mladi, težko pridejo do ustreznega najemnega razmerja. »V 2023 smo zagotovili 25,5 milijonov sredstev za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,« pravijo na ministrstvu, vseeno pa je dinamika vzpostavitve fonda javnih najemnih stanovanj še zelo daleč od tega, da bi lahko mladi računali na kakšno občutno pomoč.
Dekleta odidejo prej
V EU fantje odidejo od doma kasneje kot dekleta, moški pri več kot 27 letih, ženske pa z dobrimi 25 leti. To je trend, ki mu dejansko sledijo vse države EU, le da so na Hrvaškem ženske precej starejše. Če moški odidejo stari okoli 33 let, gredo dekleta od doma šele s 30 leti. A največjo razliko v starosti med »osamosvojitelji« med ženskimi in moškimi statistika navaja Romunijo: 29,9 let za moške in 25,4 za ženske, torej so slednje v povprečju mlajše za štiri leta in pol od moških, ko se osamosvojijo. V skladu s trendom pa so najmanjše razlike med starostjo obeh spolov v Luksemburgu, le pol leta v korist deklet. V Sloveniji je ta razlika dve leti in pol.
