V božično-novoletnem času so domove, poslovne prostore in vse drugo že dodobra okrasili s prazničnimi drevesci, nekaj tega pa bodo ljudje še postavili v naslednjih dneh. Ko gre za božična drevesca, je še živo v spominu belokranjska smreka, ki so jo postavili leta 2020 v Vatikanu. V Vatikan letos iz Slovenije romajo z našega območja božične zvezde.
V povezavi s prazničnimi drevesci pravi Andrej Držaj iz novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, da za posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov ali nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, velja, da morajo biti med prevozi in prodajo označena z nalepko (plombo) Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je rdeče barve, ter z letnico 2023. Na plombi je, kot dodaja Držaj, napis Darilo gozda vašemu domu, ki kupce ozavešča, da je uporaba navadne smrečice iz lokalnega gozda skladna z usmeritvami ZGS do narava najprijaznejša oblika božično-novoletne okrasitve.
Z vodo so lepe dlje
Lastniki gozdov, pojasnjuje sogovornik, pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, ki opredeljuje pogoje za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. »Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število nalepk pa morajo plačati po 40 centov za nalepko. Območna enota Novo mesto lastnikom gozdov letno odda okoli 1.200 brezplačnih plomb za označitev drevesc. »Okoli 1.000 plomb prodamo večjim lastnikom gozdov, ki drevesca ponudijo na trgu. Od tega je polovica drevesc pridobljena na namenskih površinah zunaj gozda, polovica pa v gozdovih,« pravi Držaj.
Pomembno se mu zdi poudariti, da pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja ZGS na do gozda in narave prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. »Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in niso nevarna za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Zrastla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, njihovo pridobivanje celo ugodno vpliva na gozdove, saj jih s tem negujemo. Tako pridobljena drevesca se po svoji košatosti in obliki sicer ne morejo meriti z okrasnimi drevesci iz namenskih nasadov, a če upoštevamo, da bo drevesce stalo ob steni ali v kotu sobe, drevesca pravilne stožčaste oblike niti ne potrebujemo. Če smrečico čim prej po prihodu domov prirežemo in jo vstavimo v stojalo z vodo, pa preprečimo tudi predčasno odpadanje iglic,« svetuje Držaj, ki opozarja, da pridobivanje okrasnih drevesc nadzoruje gozdarska inšpekcija.
Ne odvrzite jih v naravo
»Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih zunaj Slovenije, in drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Zaradi istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov,« izpostavlja Andrej Držaj poziv Zavoda za gozdove Slovenije. Ne le za pridobivanje drevesc, omejitve veljajo tudi za nabiranje mahu, ki tradicionalno velja za okras k božičnim jaslicam. V gozdu smemo na eni površini odtrgati ne več kot petino vsega mahu, pravi Držaj.
Božične zvezde
V božično-novoletnem času so poleg drevesc priljubljene, in to vse bolj, božične zvezde. Te rože si dajo prinesti za okras tudi prebivalci Vatikana in med njimi tudi papež. Vatikansko baziliko svetega Petra bodo letos krasile tudi božične zvezde iz vrtnarskega centra Gozdnega gospodarstva Novo mesto.
Novomeške božične zvezde bodo dali v božično krašenje, s katerim bosta slovenska florista Sabina Šegula in Peter Ribič že enajstič ozaljšala baziliko svetega Petra v Vatikanu. V Vatikan potujeta tudi vodja vrtnarskega centra gozdnega gospodarstva Novo mesto Tatjana Brulc in aranžer cvetličar v tem centru Stane Bele. Kot je povedala Brulčeva, bodo v Vatikan poslali 350 svojih zvezd. Od teh jih bodo 300 uporabili za aranžmaje, 50 jih bodo podarili osebju Vatikana, med njimi, kot upajo, tudi kardinalu Francetu Rodetu.
Zvezde, s katerimi bodo naredili božično krašenje, so po njenih besedah letos vaniljeve in bele barve. »Aranžmaje bomo sestavljali v velikosti po meter in jih potem sestavljali. Zvezde bomo vložili v podlage iz penaste gobe, kamor pride še vse preostalo cvetje in okrasje,« je povedala vodja vrtnarskega centra Tatjana Brulc.
Aranžmaji
Florista Sabina Šegula in Peter Ribič odhajata v Vatikan že od leta 2011 ter tam sodelujeta pri okraševanju za veliko noč in božič. Od leta 2019 sodelujeta tudi pri pripravi idejnega načrta za krašenje bazilike svetega Petra. Po besedah Šegule sta se odločila, da bosta tradicionalne rdeče slovenske božične zvezde popestrila letos z bolj umetniškimi barvami, in sicer od bele, krem do rahlo pisano rdečih. V vrtnarskem centru v Novem mestu so vrtnarji zvezde, za katere so vedeli, da bodo krasile Vatikan, negovali posebej skrbno, ker želijo, kot je rekel Stane Bele, ponuditi najboljše, in za to so se vrtnarji vrtnarskega centra potrudili, da bodo zvezde res v ponos Sloveniji.
Pot v večno mesto
Kakšni so občutki obeh novomeških vrtnarjev, ki v teh dneh potujeta v večno mesto? »Ne vem, kako bodo dela potekala, ker nisem bila še nikoli na takem dogodku. Delo bo usmerjala Sabina Šegula; verjamem, da bomo dobro sodelovali z vatikanskimi cvetličarji. Samega dela pri pripravi aranžmaja se ne bojim, saj več kot trideset let delam v tem poklicu,« je povedala Tatjana Brulc. »Oditi v Vatikan je bila moja dolgoletna želja, ker sem že triintrideset let cvetličar. To v Vatikanu bo kar delovna izkušnja, ker bo treba vse pripraviti in se ravnati po protokolih, da pridemo do bazilike. Upam, da se bomo tudi rokovali s papežem. Z menoj potuje tudi žena, ki je študentka gospe Šegula. Ona je že krasila v Vatikanu za veliko noč in je tako že doživela praznično vzdušje Vatikana,« je povedal Stane Bele.
