Dimniški požari se vrstijo od jeseni do pozne pomladi. Kljub številnim opozorilom strokovnjakov se še vedno zgodi, da so dimniki neustrezno vgrajeni ali nepregledani. V primeru dimniškega požara je ključno hitro in predvsem ustrezno ravnanje. Izredno pomembno je vedeti, da če bi oseba sama začela gasiti požar, lahko stori samo še večjo škodo ali celo povzroči eksplozijo.
Kako kuriti?
Dimniški požar lahko vsak prepreči v prvi vrsti tako, da dimnike redno pregleduje strokovnjak in ne lastnik sam. Tako kurilno napravo kot dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi mora vedno vgraditi pooblaščeno podjetje v skladu z navodili proizvajalca oziroma s predpisi. Še vedno se namreč dogaja, da ljudje sami gradijo dimnike, in sicer neustrezno. Ob tem je treba preprečiti nalaganje gorljivih oblog v dimniku. Če se te že nabirajo, jih mora odstraniti dimnikar. Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar je zagotovljeno s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom. Zgodilo se je že, da je policija po dimniškem požaru ukrepala zoper lastnike, a tudi zoper izvajalce, če so svoje delo opravili malomarno in je zato prišlo do požara.
Sledite navodilom
V kurilni napravi je treba kuriti samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, a nikoli odpadkov. Kuriti je treba suh les, ki je sušen na zraku, polena pa morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba v skladu z navodili proizvajalca ali vsaj s splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča. Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priloženi kurilni napravi ob nakupu, dostopni so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in združenj. Splošna navodila z naslovom Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah so dostopna na spletni strani ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti.
Previdno
Kadar pride do dimniškega požara, se je treba zavedati, da je nekoliko drugačen kot druge vrste požarov. Dimniški požar lahko oseba omeji tako, da zapre ali vsaj omeji dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak. Če je mogoče in to ne pomeni tveganja za varnost, je treba omogočiti dostop do celotnega dimnika, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot so priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd.
Nevarnost poškodb
Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja od tisoč stopinj. In najpomembnejše: dimniškega požara se nikoli ne gasi z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot dimnik. Ne sme se odpirati dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in pogasijo izključno gasilci. Gašenje dimniškega požara je namreč zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku. Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ..., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga. Dimnik je nato treba pred nadaljnjo uporabo pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge.
Najboljši nadzor: sosedje
Začetek dimniškega požara prepoznate po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivnosti gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato je dimniški požar najlažje opaziti zunaj stavbe, največkrat ga v začetku prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Debelejše obloge gorijo dlje in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so njegove površinske temperature višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim.
