Bolečina ob smrti bližnjega je lahko neizmerna in šokantna, vendar je tudi darovanje organov eden od načinov povezovanja ljudi med seboj, sklepanja vezi, ki nam pomagajo in po svoje osmislijo življenje.
Strokovnjaki sicer svetujejo, naj se glede tega plemenitega dejanja, ki ima tudi precej globlje psihološke korenine, vsak opredeli sam še za časa življenja. Tako lahko morda na drugačen način pomaga nekomu preživeti, bližnjim, ki se soočajo z izgubo, pa se ob smrti ni treba odločati o tem vprašanju v imenu drugega.
Slovenci na splošno veljamo za narod, ki v težkih trenutkih zna stopiti skupaj in pomagati. Tudi na področju darovanja organov v Sloveniji izkazujemo visoko raven solidarnosti. »Letos beležimo eno izmed nižjih stopenj zavrnitve darovanja organov svojcev, to je 18 odstotkov. Sicer je naklonjeno darovanju okoli 85 odstotkov Slovenk in Slovencev. Vse več ljudi tudi neposredno pozna nekoga, ki je potreboval zdravljenje s presaditvijo organa. Ogromno je dobrih zgodb, odličnih rezultatov zdravljenja,« je povedal direktor zavoda Slovenija Transplant Andrej Gadžijev.
Sicer spadamo med vodilne narode na področju darovanja organov, po podatkih zavoda Slovenija Transplant beležimo malo več kot 23 darovalcev na milijon prebivalcev in smo tako na tretjem mestu med državami članicami Eurotransplanta.
Vsak se na smrt odzove malce drugače
»Število umrlih po prometnih nesrečah se zadnjih deset let zmanjšuje, vse več pa je žrtev, pri katerih je prišlo do nepovratne odpovedi možganov po spontani krvavitvi v možgane, obsežni možganski kapi ali okvari možganov po dolgotrajnem oživljanju. Takih je zadnja leta že skoraj dve tretjini. Po zadnjih informacijah sicer povsod po svetu postopno narašča število darovalcev, ki utrpijo poškodbo glave v prometni nesreči z električnim skirojem. Večina pri tem ne nosi zaščitne čelade,« še pravi Gadžijev.
Včasih od statističnih podatkih pozabimo, da so v nesreče vpletene usode še več ljudi. »Vsakdo, ki ga doleti smrt bližnjega, se na izgubo odzove po svoje, z različno vsebino in intenziteto. Na način žalovanja vpliva mnogo dejavnikov in eden od pomembnih je način smrti. Smrti, ki jih ne pričakujemo, pogosto povzročijo hud šok in različne travmatske reakcije. Med te vrste nenadnih in pogosto nasilnih smrti spadajo tudi prometne in druge nesreče, pa samomori, umori, nenadne smrti zaradi infarkta ali možganske kapi,« pravi Uroš Drčić, psihoterapevt v zavodu Revita, centru za svetovanje in izgorelost.
Kaj za pomeni darovati organ po smrti, je zelo odvisno od posamezne osebe in njenega sistema vrednot. Za nekoga je recimo pomembna vrednota vedno pomagati drugim; ta se bo hitreje odločil za darovanje organov, saj se bo zato počutil koristnega in zadovoljnega. Za koga drugega pa je lahko pomembna vrednota, da po smrti njegovo telo ostane nedotaknjeno. Ta se, po mnenju strokovnjakov, najbrž ne bo odločil za darovanje.
Okoli 170 organov na leto
Darovanje organov je eden od načinov, kako lahko pomagamo sebi in drugim. Dejansko je to proces, skupek dogodkov in postopkov. Ko odkrijejo potencialnega darovalca, se morajo najprej pogovoriti s svojci. Po soglasju, ki so ga pridobili, se začne postopek ocenitve primernosti organov za odvzem in presaditev. Zdravstveno stanje potencialnega prejemnika, zabeleženega na čakalnem seznamu, je po navadi zapleteno in težko, a vendar morajo najti najprimernejšo osebo glede na tkivno skladnost in dodatne, jasno določene medicinske kriterije.
»V celotni nacionalni donorski mreži tako letno beležimo v povprečju več kot 170 organov, ki so jih podarili umrli darovalci. Dobrih 70 odstotkov jih izmenjamo z državami članicami Eurotransplanta, kamor od leta 2000 sodi tudi Slovenija. V UKC Ljubljana je v zadnjih dveh letih približno 110 bolnikov dobilo nov organ,« pove Gadžijev.
V Sloveniji so lahko darovalci vsi, ki umrejo možganske smrti in so po oceni strokovnjakov, to je specialistov različnih vej medicine, primerni za darovanje organov, kot so srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušna slinavka, ter nekaterih tkiv, predvsem roženic. Je pa zanimiv podatek, da če človek umre na kraju nesreče, v obstoječem načinu in organizaciji dela ne more biti darovalec.
Starost pri darovanju ni omejitev. Darovalec je lahko prav vsak, od novorojenega otroka pa do starostnika, starega več kot 90 let. Povprečna starost zadnja tri leta znaša od 54 do 56 let. Idealnih darovalcev je izjemno malo. Številni imajo pridružene bolezni, je pa pomembno, kako dobro so bile za časa življenja zdravljene. Za darovanje se lahko opredeli vsak, ki dopolni 15 let in je sposoben samostojnega odločanja. Za darovanje sta potrebna opredelitev umrle osebe in soglasje svojcev.
Največ je ledvic
Na splošno velja, da so med najbolj pogostimi organi za presaditev ledvice, srce in jetra. Andrej Gadžijev pojasnjuje, da pridobijo največ ledvic, ker so parni organ in jih je mogoče darovati tudi v visoki starosti. »V Eurotransplantu obstaja poseben program, ki bi mu po naše rekli 'starejši za starejše'. Gre za to, da ledvice od starejših darovalcev dobijo starejši prejemniki. Na področju darovanja in zdravljenja s presaditvijo so v Sloveniji še precejšnje rezerve, imamo le majhen delež živih darovalcev, čeprav so rezultati zdravljenja s tako pridobljenimi organi daleč najboljši.«
V letu 2022 so tako pri nas pridobili 172 organov od 56 darovalcev. To pomeni 82 ledvic, 20 src, 45 jeter, 20 pljuč in 172 roženic ter eno slinavko. Presadili pa so 109 organov, čeprav je bilo ob koncu leta 2022 v čakalni vrsti za presaditev 161 pacientov. Največ jih čaka na ledvice, teh je bilo lani 82, in na ta organ se čaka tudi najdlje, v povprečju okoli 370 dni. Čakalna doba za srce je 250 dni, za jetra pa 67 dni.
»Videti je, da je število darovalcev višje v državah z močno krščansko tradicijo. Tako vodijo Španija, Hrvaška, Portugalska, ZDA, Italija in tako naprej,« še pravi Drčić. Medtem pa v drugih delih sveta, recimo Afriki ali Aziji, tega načina zdravljenja niti ne poznajo. »Upravičeno sklepamo, da so dobri rezultati posledica visoke usposobljenosti na eni strani kirurgov in drugih specialistov, na drugi strani pa vseh tistih, ki so vzpostavili sistem pridobivanja organov,« dodaja Drčić.
