Prek javnega razpisa je ministrstvo družbi Saubermacher Slovenija oddalo odvoz 1700 ton tega mulja v vrednosti 500 tisoč evrov, kolikor je trenutno na voljo v proračunu. To verjetno ne bo zadostovalo za odvoz vsega mulja – koliko ga je, so sicer lahko le v grobem ocenili – in pričakovati je, da bo za odvoz preostanka izveden nov javni razpis, je pojasnila Tanja Bolte.
Odvoz prvega dela naj bi tako stekel danes, izvajalec pa po njenih besedah ocenjuje, da ga lahko prepelje v enem mesecu. Rok po pogodbi je sicer šest mesecev, kar se izteče aprila. Mulj bo po remediaciji, torej predelavi z odstranitvijo nevarnih snovi, v predelovalnem centru podjetja Saubermacher SDAG v Lannachu v bližini Gradca ostal v Avstriji.
Ker so tudi v prihodnje mogoče podobne ujme, želijo lokacije, kamor bi bilo mogoče prepeljati onesnaženo zemljino, urediti tudi v Sloveniji, je dejala Tanja Bolte, ne nazadnje tudi zato, ker – kot je poudarila – nobena država ni tako bogata, da bi zemljo lahko vedno znova nadomeščala.
Lokacija za nevarne odpadke
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je v DZ, tako predvideva gradnjo centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami. Po predlogu bi bila investitorica centra občina, na območju katere bi bil center, stroške gradnje pa bi kril državni proračun.
Glede možnosti, da bi mulj odložili na odlagališču nevarnih odpadkov podjetja Tab, je Tanja Bolte povedala, da so bili s podjetjem v stiku, da pa je odlagališče polno. Družba sicer sama načrtuje širitev, ki bi jo lahko izvedli v dveh do treh letih. Z geološkim zavodom in zavodom za gradbeništvo so si ogledali tudi drugo lokacijo, kamnolom Žerjav, a bi bilo treba tudi tam območje ustrezno urediti za odlaganje nevarnega materiala.
Vpliv na zdravje
Ravenska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je zaradi izraženih skrbi ob pojavu s težkimi kovinami onesnaženega mulja organizirala jesenski odvzem krvi otrok za ugotavljanje vsebnosti svinca. Na odvzem so povabili 583 otrok, starih od 24 do 48 mesecev, iz vseh štirih občin Mežiške doline in prvič tudi iz Dravograda. Nekaj več kot sto se jih je odzvalo vabilu, na ravenski enoti NIJZ pa še čakajo na rezultate zadnjih odvzemov. O njih bomo poročali v naslednjih številkah.
Spomnimo še na zgodbo Prevaljčana Petra Slaniča, ki se ni počutil dobro in ga je osebna zdravnica napotila na odvzem krvi. Rezultati so bili osupljivi; ima povečane vrednosti cinka, rakotvorni kovini kadmij in svinec pa sta na meji dopustnega. In to samo po treh mesecih bivanja na Koroškem, saj je prej 23 let živel drugje. Da so nevarni delci v njegovo kri zašli z vdihovanjem strupenega prahu, ki se dviga in raznaša po dolini iz odloženega mulja, mu je, kot je povedal za Presikovalno.si, zagotovila tudi njegova zdravnica.
Kaj pa zdaj?
Slanič, ki še ni prejel zadovoljivega odgovora, kako naj se težkih kovin znebi in kaj lahko sam naredi v prihodnje, razmišlja tudi o odškodninski tožbi. »Če država ne misli ukrepati v doglednem času, potem razmišljam, da s somišljeniki vzamemo stvari v svoje roke in s pravnimi sredstvi poskušamo doseči osnovno človekovo pravico do čistega okolja in vode. Med drugim s skupinsko tožbo države. Si pa tega ne želim, želim si, da je v tej državi še tako stanje, da prevlada zdrav razumem. Če ljudje stopimo skupaj, lahko premikamo gore, premaknemo lahko tudi Peco,« je dejal.
