Državno Družbo za avtoceste (Dars) v zadnjem času pretresajo očitki o nezakonitem lobiranju za posle, prirejanju javnih razpisov in sumih korupcije. Zaradi očitkov, povezanih z razpisom za dobavo specialnih strojev, je moral prejšnji mesec s položaja predsednika uprave oditi Valentin Hajdinjak. V sredo pa je država kot edini lastnik Darsa odredila posebno revizijo poslov družbe za pet let nazaj.
Zdaj je padel v vodo še eden večjih poslov, ki so jih načrtovali na Darsu. Državna revizijska komisija je namreč v celoti razveljavila javni razpis za vzpostavitev regionalnega nadzornega centra v Mariboru. Razlog: favoriziranje posameznih ponudnikov.
Gre za projekt, vreden več kot tri milijone evrov, ki ga skušajo na Darsu izpeljati že tri leta, a se vedno znova zaplete na vsakokratnem razpisu. Prvega so objavili že leta 2020, v vmesnem času pa se projekt draži. V zadnjem poizkusu je odgovornim na Darsu načrte prekrižalo podjetje, povezano s poslovnežem Andrejem Rautnerjem, ki ima odlične zveze v gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih držav nekdanje Jugoslavije. Kako je torej razpis padel v vodo?
Nenavadni pogoji za sodelovanje
Zdaj že razveljavljeni razpis za regionalni nadzorni center v Mariboru je Dars objavil letos poleti. Takrat je družbo še vodil Hajdinjak, področje upravljanja pa že Aleš Cantarutti, ki je na tem položaju nasledil Antona Travnerja, nekdanjega generalnega direktorja policije iz obdobja zadnje vlade Janeza Janše. Na razpis sta se odzvala dva ponudnika:
- konzorcij podjetij NTR Inženiring in Rap-ING, ki je ponudil 2,9 milijona evrov,
- konzorcij družb Kontron, nekdanjega S&T Iskratela, in Energovat. Njegova ponudba, vredna 2,8 milijona evrov, je bila za 100 tisoč evrov cenejša.
A še preden so na Darsu, ki ga začasno vodi David Skornšek, pregledali obe ponudbi, je vmes posegla državna revizijska komisija, ki je uvedla revizijo postopka. To je storila na podlagi zahtevka, ki ga je vložilo ljubljansko podjetje THE H.
Njegova direktorica in lastnica je Tadeja Hočevar, ki je vrsto let delala skupaj z Rautnerjem. Ta se praktično ne pojavlja v javnosti. Najpogosteje ga je mogoče najti v tveganih, celo špekulativnih poslih, ki so "pod radarjem". Nazadnje je njegovo ime najbolj odmevalo zaradi dva milijona evrov visoke odškodnine, ki jo je morala občina Izola leta 2019 zaradi izgubljenega spora glede zemljišča izplačati njegovemu podjetju R Mercuri.
Kako so na Darsu omejili konkurenco
Podjetje THE H, ki se sicer ni prijavilo na razpis, so zmotili nenavadni pogoji za sodelovanje. Ti po njegovi oceni niso zagotavljali konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov. Najbolj sporna določba v razpisu je bila, da bi "moral imeti ponudnik oziroma njegov podizvajalec vnaprej, torej že pred oddajo ponudbe, sklenjeno pogodbo za dobavo opreme posameznih segmentov zgolj in samo s proizvajalci te opreme, ne da bi imel kakršno koli zagotovilo, da bo izbran na javnem naročilu".
To naj bi onemogočalo prijavo drugim ponudnikom, ki ponujajo istovrstno opremo in storitve: montažo, zagon in tehnično podporo. Sporna zahteva je tako po oceni državne revizijske komisije ustrezala izključno "tistim ponudnikom oziroma podizvajalcem, ki poslovno (že) sodelujejo s proizvajalci opreme na način, da imajo z njimi sklenjene pogodbe o trgovinskem zastopanju ali pa dogovorjeno ekskluzivno zastopanje, kar jim zagotavlja neupravičeno prednost".
Državni revizorji so temu pritrdili. Konec novembra so tako na državni revizijski komisiji, ki jo vodi Samo Červek, razpis v celoti razveljavili. To naj bi, tako naši viri, najbolj ustrezalo konzorciju, ki ga vodi nekdanji Iskratel, saj naj bi kljub najugodnejši ponudbi imel težave z izpolnjevanjem spornih pogojev. Ker se pritožnik, podjetje THE H, na razpis ni prijavil, tako ni mogoče izključiti možnosti, da je deloval v navezi z njim.
Že tretjič neuspešni razpis, projekt pa se draži
V podjetju THE H so opozorili tudi na nezakonite tehnične zahteve za operatersko tipkovnico, saj da so določene na način, da ustrezajo zgolj enemu proizvajalcu, to je švicarskemu Weytecu. Zato jih lahko izpolni le ponudnik, ki ima s tem proizvajalcem sklenjen dogovor o ekskluzivnemu zastopstvu za dobavo oziroma prodajo njegove opreme na slovenskem trgu.
Po javno dostopnih podatkih imajo Švicarji v Sloveniji dva partnerja - eden od teh je Rap-Ing, ki sodeluje v konzorciju z družbo NTR Inženiring (njen direktor je Primož Mahorič). Toda podjetje THE H pri tem vprašanju ni prepričalo državne revizijske komisije. Hkrati je namreč poudarilo, da Weytecova tipkovnica »ni primerljiva ali enakovredna operaterski tipkovnici nobenega drugega proizvajalca«. Poenostavljeno, v pogojih razpisa Dars ne bi mogel zapisati, da lahko ponudnik ponudi primerljivo tipkovnico, saj ta očitno ne obstaja.
Na Darsu so sicer v preteklosti že dvakrat objavili razpis za vzpostavitev regionalnega nadzornega centra Maribor. Prvič so izvajalca iskali v letu 2020. Takrat so dobili dve ponudbi. Prvo je poslala družba Iskra, ki jo lastniško obvladuje Dušan Šešok, vredna pa je bila 1,8 milijona evrov (brez DDV). Drugo ponudbo pa je poslal konzorcij, ki je združeval sedanje tekmece: podjetja Iskratel, NTR Inženiring in Rap-ING. Cena, ki jo je ponujal, je znašala 2,1 milijona evrov.
Kaj preiskuje policija
Toda pri obeh so na Darsu ugotovili, da ne ustrezata razpisnim pogojem, zato javnega naročila niso oddali. Iskra, ki je bila najcenejša, se je pritožila na državno revizijsko komisijo, a je bil zahtevek zavrnjen kot neutemeljen.
Drugi javni razpis so na Darsu objavili v začetku lanskega leta. Takrat so se, kot že omenjeno, med seboj udarili nekdanji partnerji v konzorciju. NTR Inženiring in Rap-ING sta skupaj ponudila 2,6 milijona evrov, Iskratel in Energovat pa 100 tisoč evrov več. Na Darsu so izbrali prvi konzorcij, ki je tudi ponudil nižjo ceno, Iskratel pa se je pritožil na državno revizijsko komisijo, a pri tem ni bil uspešen.
Zakaj NTR Inženiring in Rap-ING nikoli nista podpisala pogodbe, uradno ni znano. Po naših informacijah pa je Hajdinjakova uprava podpis zavrnila zaradi opozorila službe za korporativno varnost, ki je policiji naznanila sume kaznivih dejanj pri pripravi in izvedbi javnega naročila. V kateri fazi je zadeva, bomo na policiji in Darsu še preverili.
Prav tako bomo uradno preverili, ali in v kolikšni meri se je v zvezi s tem poslom v zadnjih dveh letih pritiskalo na posamezne zaposlene, kot nam je včeraj zatrjevalo več sogovornikov. Pri vseh treh razpisih so sicer na Darsu večkrat popravljali dokumentacijo in podaljševali rok za oddajo ponudb.
