Branko Palatin, ki od 21. novembra 2005 vodi okrožno sodišče Murska Sobota, se je edini prijavil na aprilski poziv k vložitvi kandidatur za položaj predsednika omenjenega sodišča.
Mandat traja šest let, Palatin bi, če bi bil izbran, sodišče vodil četrti mandat zapored. V postopku kandidature si je pridobil pozitivno mnenje Miodraga Đorđevića, predsednika vrhovnega sodišča, Branka Reismana, predsednika višjega sodišča Maribor, in Dominike Švarc Pipan, ministrice za pravosodje. Palatin je po zadnji oceni njegove sodniške službe izpolnjeval še pogoje za hitrejše napredovanje, sodni svet pa je 4. julija z njim opravil razgovor za potrebe novega imenovanja.
Sodni svet je nato 7. septembra izdal sklep, da se v postopku za imenovanje na mesto predsednika tukajšnjega okrožnega sodišča ne imenuje noben kandidat oziroma da se edini prijavljeni, torej Palatin, ne izbere. Svet je postopek sklenil kot neuspešen, v svoji obrazložitvi pa zapisal, da je po »treh mandatih, torej po 18 letih vodenja okrožnega sodišča v Murski Soboti, smiselno, da se nadaljevanje in nadgrajevanje uspešnega poslovanja tega sodišča prepusti drugemu sodniku ali sodnici«. Svet je v svojem sklepu še navedel, da ga je pri tem vodilo prepričanje, da je »na vodstvenih mestih v sodni upravi skozi daljši čas treba zagotoviti raznolikost v pogledih, idejah in sposobnostih za uspešno vodenje sodišča«.
Ni omejeno, ampak povsem mogoče
Zoper to odločitev je odvetnik Igor Vinčec iz Lendave v Palatinovem imenu vložil tožbo na vrhovno sodišče. V tožbi je zatrdil, da zakon o sodiščih v svojem 62. členu sodniku ne omejuje števila mandatov predsednika sodišča in da »sodni svet zato nima pristojnosti določiti dodatnih pogojev za imenovanje predsednika sodišča.« Vinčec je v tožbi še zatrjeval, da je sodni svet s svojo odločitvijo prestopil meje diskrecijskega odločanja. »Postopek njegovega imenovanja ni bil zakonit in ni bil pošten, kar pomeni kršitev 22. člena ustave, ki govori o enakem varstvu pravic posameznika pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih,« je bilo navedeno v Palatinovi tožbi.
Senat vrhovnih sodnikov, ki so ga sestavljali Peter Golob kot predsednik ter Dunja Jadek Pensa, Brigita Domjan Pavlin, Magda Teppey in Barbara Zobec kot članice, je ugodil odvetnikovim argumentom. Zavzel je stališče, da možnost imenovanja na mesto predsednika sodišča po 62. členu zakona o sodiščih ne le da ni omejena, ampak da zakon izrecno določa, da je ponovno imenovanje predsednika mogoče. Zakon namreč ureja možnost neomejenega ponavljanja mandata predsednika sodišča.
Vrhovno sodišče je v svoji sodbi še spomnilo, da je bil Palatin na razgovoru s člani sodnega sveta prepričljiv in da mu je svet sam priznal zasluge za »dosedanje dolgoletno uspešno vodenje sodišča«. In se tudi oprlo na to, da so kandidaturo prav zaradi uspešnega vodenja podprli predsednika višjega in vrhovnega sodišča ter pravosodna ministrica.
