V koprskem Circolu v Ulici OF so minuli konec tedna pripravili degustacijo raznovrstnih žganih pijač iz Slovenije, Italije in Srbije.
Zelo močno zastopstvo šestih pridelovalcev je bilo iz Srbije. Nekateri so imeli svoje predstavnike in promotorje, drugi pa so nastopili pod okriljem Rakija bara iz Ljubljane. Predstavili so zlasti sadna žganja, v prvi vrsti zorjene in starane slivovke pridelovalcev Hubert 1924, Čedina rakija, Gorda, Uteha naša, Premier in Alchymia. Premijska žganja iz Srbije odlikuje tudi elegantna in ekskluzivna embalaža. Najbolj je izstopala ročno izdelana usnjena škatla Uteha naša Trezor z dvema steklenicama slivovke iz lokalne sorte moravka. V res lepo izdelani škatli je tudi šest kozarcev, cena pri Rakija baru pa je visoka, kar 567 evrov.
Iz sosednje Furlanije sta bila dva zelo ugledna pridelovalca, Nonino iz Pavie pri Vidmu in Bepi Tosolini iz Vidma. Predstavili so niz tropinovcev, tudi sortnih in zorjenih, obenem pa grenčice, ki imajo prav tako dolgo tradicijo v prostoru ob severnem Jadranu. Istrska predstavnika sta bila Ražman in Bordon, sicer ugledni vinski hiši. Zlasti Nik Ražman je dognal nekatere postopke, da je ponosno pokazal visoka mednarodna priznanja. Takšno srečanje seveda ne more brez Franca Jelušiča iz Slop, ki pod blagovno znamko File predstavlja vrsto žganjic, tudi zaščitena brkinski brinjevec in slivovec. Jelušič je tudi edini slovenski vitez žganja, naslov so mu podelili v Srbiji.
Prihaja čas za grenčice in vermute
»Priljubljenost gina je vrnila zanimanje za destilate, zdaj prihaja čas za grenčice in vermute. Žganjekuha je preskočila srednjo generacijo, med mladimi pa spet narašča zanimanje. Povezali so se s svojimi nonoti, številni se tudi izobražujejo, zato so rezultati kar dobri. Vedeti je namreč treba, da je dobro žganje zelo težko pridelati,« je v Kopru povedala Majda Debevc, verjetno največja poznavalka destilatov v Sloveniji, pri izobraževalni ustanovi Sommelier Master iz Ljubljane vodi Spirit Academy. S kakovostjo predstavljenih destilatov je bila zadovoljna, podčrtala je razliko med srednjeevropsko in zahodnobalkansko šolo in načinom zorenja žganja.
»Kultura okušanja žganja se dviguje, a še zdaleč ne dosega kulture uživanja vina. Z odgovornim uživanjem se pri nas ne ukvarja nihče. S tem, da so prepovedali oglaševanje, mislijo, da so storili, kar je treba. A tudi zgodovina nas uči, da so učinkovite akcije za dvig kulture in odgovorno uživanje tiste, ki poudarjajo vrednote in tradicionalne alkoholne pijače povežejo z drugimi dejavnostmi človeka pa tudi z vzgojo,« je še povedala Majda Debevc.
