Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za ta namen sklicalo novinarsko konferenco, na kateri sodelujeta državna sekretarka Eva Knez in generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.
Kot je znano, je vlada Roberta Goloba za blažitev prehranske draginje sprejela vrsto ukrepov, med njimi tudi projekt spremljanja in primerjave cen osnovnih skupin živil med posameznimi trgovci, s katerim so želeli zaščititi najranljivejše potrošnike in preprečiti prekomerno ras cen pri osnovnih skupinah živil. Projekt so zagnali lanskega septembra, ko so sprva spremljali cen košarice 15 osnovnih skupin živil. Od junija letos v trgovinah popisujejo tudi cene razširjene košarice 28 osnovnih skupin živil.
Znano je tudi, da se je cena živil iz košaric vztrajno nižala. Kot so zjutraj poročali na Radio Slovenija, se je namreč v času spremljanja do zadnjega novembrskega popisa najnižja povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil pri vseh trgovcih s 49,90 evra znižala za skoraj za polovico, vrednost razširjene košarice 28 živil pa se je s 55,6 evra znižala na 36,6 evra. Gre torej zaključiti, da je imel projekt zagotovo učinek na cene osnovnih skupin živil, ki so bile pod drobnogledom, a je agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete za Radio Slovenija opozoril, da gre v tem primeru za taktiziranje trgovcev. Ti so po njegovih besedah cene zniževali tarčno, da bi pridobili »imidž najcenejšega ponudnika,« vse skupaj pa je premalo, da bi se poznalo na makroekonomski ravni.
Tudi prihodnje leto
»Ukrep se je izkazal za učinkovitega, z njim smo dosegli zastavljeni cilj, saj smo s fizičnim popisom živil najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočili dostop do živil, nujno potrebnih za preživetje,« je poudarila Knez. Na ministrstvu so zadovoljni tudi, da so z rednim spremljanjem in primerjavo najcenejših živil v košaricah pri trgovcih dosegli, da so tudi sami vedno ponudili eno živilo znotraj popisane skupine živil, ki je bilo cenovno zelo ugodno.
»Ker je ukrep spremljanja košarice osnovnih živil dosegel svoj namen, je vlada sprejela odločitev, da bomo nadaljevali fizično spremljanje cen 15 osnovnih skupin živil tudi v letu 2024,« je napovedala Knez. Popise bodo prihodnje leto izmenično izvajali po vseh večjih mestih v Sloveniji in ne zgolj v ljubljanski regiji. Ne bodo pa nadaljevali popisa razširjene košarice 28 živil.
Vsakih 14 dni 500 izdelkov
Znotraj spremljanje košarice 15 osnovnih skupin živil so popisovalci popisovali vse izdelke, ki so bili znotraj teh skupin na voljo pri trgovcih. Načeloma so vsakih 14 dni popisali približno 500 izdelkov, znotraj teh izdelkov pa je najcenejši izdelek padel v najcenejšo košarico, je pojasnila Ana Le Marechal Kolar.
Na ministrstvu so izvedli dva postopka popisa, prvi je potekal med septembrom 2022 in marcem 2023, drugi pa med junijem in decembrom 2023, ko so izvajali tudi popis razširjene košarice 28 živil.
Zadnji popis je bil izveden 4. decembra. Povprečna cena košarice najcenejših živil je ob zadnjem popisu znašala 20,43 evra, na začetku popisa pa 49,90 evra. »Osnovna košarica se je s tem znižala za 59 odstotkov,« je poudarila Le Marechal Kolar.
Poleg cen so spremljali tudi poreklo izdelkov v najcenejši košarici in poreklo vseh popisanih živil. »V najcenejši košarici ugotavljamo, da ima največ izdelkov slovenskega porekla trgovec Tuš, deset. Mercator in Lidl ponujata osem izdelkov slovenskega porekla, Eurospin, Hofer in Spar pa ponujajo sedem izdelkov,« je spomnila na zadnje rezultate.
Prispevali k znižanju inflacije
Inflacija je letos v primerjavi z lanskim letom precej nižja, k temu so prispevale tudi nižje cene hrane. Lani je rast cen hrane k inflaciji prispevala 2,9 odstotne točke, letos pa 0,7 odstotne točke. Na ministrstvu so naredili tudi primerjavo, vezano na inflacijo v času, ko je trajal popis, med septembrom 2022 in predzadnjim popisom letos. »V tem obdobju so se cene hrane dvignile za 9,2 odstotka, naša košarica najcenejših izdelkov pa se je pocenila za 54,4 odstotka,« je dejala.
Kot je še pojasnila Le Marechal Kolar, so za oba popisa namenili približno 133.000 evrov. Drugi popis je bil vreden 74.000 evrov z DDV, v prvem obdobju pa je bila vrednost popisa okoli 50.000 evrov z DDV. Za nadaljevanje projekta že pripravljajo razpis, v katerega bo poleg popisa vključeno tudi vzdrževanje spletne strani. Po njihovih ocenah bo vreden med 120.000 in 130.000 evrov.
Le Marechal Kolar je predstavila še napredek skupnega projekta z ministrstvom za gospodarstvo, in sicer odredbo o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živil. Kot je pojasnila, so spremljanje zagnali julija, prva poročanja so bila v avgustu, rezultate podrobne analize pa bodo predstavili februarja 2024.
