Sodelujoči na javnem omizju o izzivih RTVS, ki sta ga gostila poslanec SD Jonas Žnidaršič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, so vodstvu RTVS odsvetovali razmišljanje o morebitnih varčevalnih ukrepih, s katerimi bi denimo korenito krčili program. Med drugim je bilo slišati predlog, naj vodstvo z vlado poišče možnosti, ki bodo sprejemljive.
Uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je javno že povedala, da naj bi negativni rezultat zavoda konec letošnjega leta po oceni znašal 10,5 milijona evrov. V osnutku finančnega načrta zavoda za leto 2024 pa še vedno niso našli virov za pokritje v višini pet milijonov evrov, medtem ko so osem milijonov evrov manjkajočih sredstev našli z varčevanjem pri variabilnih stroških.
Po besedah predsednika sveta RTVS Gorana Forbicija na sredini seji odbora DZ za kulturo osnutek programsko produkcijskega načrta za leto 2024 kot eno možnost varčevanja vidi pomembno krčenje programa, kot drugo pa ukinjanju nekaterih organizacijskih delov, denimo organizacijske enote glasbena produkcija.
Predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković pa je na današnjem javnem omizju izpostavila, da je javnost ob takšnih razmišljanjih znova povedala, kakšno javno radiotelevizijo si želi. Spomnila je tudi, da je bil čas prejšnjega vodstva zavoda za zaposlene zelo mučen, v zadnjih dveh letih pa jih je tudi zaradi slabih odnosov in neprofesionalnih delovnih razmer odšlo približno deset odstotkov.
Po opozorilu profesorja na katedri za novinarstvo fakultete za družbene vede (FDV) Marka Milosavljevića je RTVS v času epidemije covida-19 delala čudovito, čeprav so bili pogoji nemogoči. Ob razmišljanju uprave in sveta zavoda o varčevanju pa je menil, da je v resnici treba okrepiti stvari, denimo dopisniško mrežo v tujini, ne pa jih krčiti. Dopisniki tujih medijev ne bodo poročali o tistih vprašanjih v tujini, ki so pomembna za Slovenijo, je posvaril.
Spraševal se je, zakaj se še vedno ni zvišal prispevek za RTVS, čeprav bi se lahko. S prepričanjem političnih strank, da javnost tega ne bi dobro sprejela, pa se ne strinja. "Ljudje imajo namreč javno radiotelevizijo preprosto radi," je opozoril. S pravimi ukrepi vodstva zavoda, ministrstva za kulturo in vlade bi do rešitve iz zagate zavoda lahko prišli, je prepričan.
Če bi novela zakona o RTVS, ki so jo volivci potrdili na referendumu novembra lani, vključevala tudi vprašanje prispevka o RTVS, na referendumu zagotovo ne bi bila potrjena, je posvarila Barbara Rajgelj s FDV, ki je sodelovala pri pripravi novele. Ob upoštevanju tega je treba po njenem mnenju razumeti, zakaj se novela ne dotika financiranja, ampak le vodenja, upravljanja in nadzora.
Nekdanji odgovorni urednik regionalnega centra RTVS Maribor Zoran Medved je zavrnil nekatere teze, da regionalna centra Maribor in Koper nista pomembna na nacionalni ravni. Po njegovem opozorilu prenašata vrsto prireditev, ki so zelo pomembne za celotno prebivalstvo. Razmišljanje o njuni ukinitvi se mu zdi "nespodobno". Ustanovitelja zavoda pa je pozval, naj se čim prej loti sistemskega zakona o zavodu.
Milinković mu je pritrdila, da je za ljudi zelo pomembno, da na RTVS poročajo o problemih v njihovem lokalnem okolju. Glede nekaterih očitkov na račun dela koordinacije, ki jo vodi, pa je zagotovila, da so se postavili za šibkejše in da odločajo kolektivno. Res so vidni le nekateri iz koordinacije, vendar se borijo za cilje, ki so jih določili skupaj in sporazumno, je pojasnila.
V razpravi, ki je sledila, je nekdanji generalni direktor zavoda in zdajšnji direktor Slovenske tiskovne agencije Igor Kadunc kot "alarmantno" ocenil denimo dopuščanje možnosti, da bi nekatere organizacijske enote ukinili. Naloga RTVS je po njegovem opozorilu zagotavljati program. Če sredstev ni dovolj, je treba vzeti posojilo, je svetoval.
