V slovenskem zdravstvu odmeva nov spor – tokrat med UKC Ljubljana, največjo bolnišnico v državi, in ljubljansko medicinsko fakulteto, ki zanjo izvaja mikrobiološke in druge preiskave.
Zapletlo se je pri denarju. Na medicinski fakulteti trdijo, da jim UKC Ljubljana dolguje več kot 43 milijonov evrov, zaradi česar naj bi bilo že kmalu pod vprašajem celo izplačilo plač zaposlenim. Dekan Igor Švab je zato postavil ultimat: če dogovora o plačilu ne bo do konca prihodnjega tedna, bo fakulteta prenehala izvajati storitve za UKC Ljubljana. To bi prizadelo številne bolnike, ker ne bi dobili izvidov preiskav. Nasprotno so v UKC, ki ga vodi Marko Jug, prepričani, da jim fakulteta za mikrobiološke, patohistološke, druge laboratorijske preiskave in storitve zaračunava previsoke cene.
Toda zgodba ima še eno, do zdaj javnosti neznano plat. Od njenega razpleta bo namreč odvisno tudi izplačilo za skupaj več milijonov evrov nagrad, ki si jih zaposleni na medicinski fakulteti vsako leto razdelijo za delovno uspešnost. Lanske so bile rekordne. Na fakulteti so zanje predvideli skoraj štiri milijone evrov. Pri tem pa že več kot leto dni ne želijo razkriti, kdo vse je med prejemniki najvišjih nagrad.
Fakulteta s 37 milijoni »plusa« v treh letih
Ena stran v sporu je UKC Ljubljana, ki jo v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvaril skoraj 30 milijonov evrov izgube. V tem javnem zavodu jo v največji meri pripisujejo visokim stroškom diagnostične in terapevtske obravnave za vse vrste bolezenskih stanj. Na drugi strani je medicinska fakulteta, ki ji gre v poslovnem smislu precej bolje. V zadnjih treh letih je imela skupaj za 37 milijonov evrov več prihodkov kot odhodkov.
Fakulteta denar prejema iz dveh virov: z opravljanjem javne službe, pri kateri gre večinoma za pedagoško in raziskovalno delo, ter s tržno dejavnostjo, kamor spada tudi sodelovanje z UKC Ljubljana. Inštituti pod okriljem fakultete so lani za UKC Ljubljana opravili skoraj 600.000 preiskav. Prav tržne dejavnosti ji prinašajo rekordne rezultate.
Opozorila o domnevno težkem likvidnostnem položaju fakultete, zaradi katerega ne bo denarja za plače, je zato treba jemati z določeno mero rezerve. Še konec lanskega leta je imela namreč pri zakladnici vezanih za 37 milijonov evrov sredstev, pri čemer za izplačilo plač skupaj z davki vsak mesec porabi nekaj manj kot tri milijone evrov. Kot nam je pojasnil dekan Švab, zadnji zapadli račun, ki ga UKC Ljubljana ni plačal, izhaja iz januarja 2022.
Brez denarja iz UKC ni nagrad
Zaradi dobrega poslovanja si na fakulteti vsako leto izplačajo nagrade za delovno uspešnost. Za leto 2020 so zaposlenim izplačali 1,3 milijona evrov, za leto 2021 pa še 600 tisoč evrov več. Februarja letos je dekan Švab podpisal sklep, po katerem je šlo za delovno uspešnost 2,2 milijona evrov, torej največ doslej. Poleg tega se je odločil, da bo zaposlenim razdelil še 1,6 milijona evrov, »če bosta poslovanje in likvidnostna situacija to omogočala«. Zaposleni bi tako skupno prejeli skoraj štiri milijone evrov.
In zdaj k bistvu: tolikšnih nagrad za delovno uspešnost ne bi bilo brez poslovanja z UKC Ljubljana. Obseg sredstev, ki so na voljo za takšno izplačilo, namreč na fakulteti vsako leto izračunajo na podlagi ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki pri prodaji blaga in storitev na trgu. Ta je v lanskem letu znašal 5,4 milijona evrov. Če ga ne bi bilo, na medicinski fakulteti ne bi mogli izplačati nagrad.
V preteklosti, ko so ustvarjali rekordne rezultate, so si na fakulteti izplačevali le del dovoljenega, preostalo pa puščali v bilancah. Zdaj, ko se poslovanje fakultete poslabšuje, po lastnih navedbah pa ji grozijo celo likvidnostne težave, pa si želijo izplačati najvišji dovoljeni znesek.
Ne želijo razkriti, kdo je prejel nagrade
Na medicinski fakulteti imajo sicer velike težave z razkrivanjem prejemnikov najvišjih nagrad. V začetku lanskega leta smo zaradi informacij, da večina denarja konča pri peščici vodilnih zaposlenih, zahtevali njihova imena, a so nas zavrnili. Nič nam ni pomagala niti odločba informacijskega pooblaščenca, saj so na medicinski fakulteti vložili tožbo na upravno sodišče. Za leto 2020 si je sicer 15 posameznikov razdelilo več kot 300 tisoč evrov, kar četrtino celotnega zneska.
»V zadnjih desetih letih se je število preiskav, ki jih izvedejo letno inštituti Medicinske fakultete skokovito povečevalo, pri čemer število zaposlenih temu ni sledilo, kar pomeni, da so obremenitve mnogih zaposlenih danes izredno velike,« poudarjajo na fakulteti.
»Brez ustreznega plačila tako velikega obsega dela in takšnih obremenitev zaposlenih ne bi mogli zadržati oziroma bi se morali posluževati drugod uveljavljenih praks, kot so na primer delo po podjemih pogodbah pri lastnem delodajalcu ali navzkrižno pri drugih,« še dodajajo.
V celotni zgodbi je zato ključno vprašanje, ali UKC Ljubljana storitve, ki so temelj za nagrade, preplačuje. Na medicinski fakulteti so kljub velikim presežkom prepričani, da ne, saj da UKC ni edini njihov naročnik zdravstvenih storitev. Medtem v UKC trdijo, da cene vseh storitev, ki jih zanje opravlja medicinska fakulteta, »vsaj v pretežnem delu niso regulirane« in se ne opravljajo po »tržnih cenah«.
Kdo določa cene, ki jih mora plačevati UKC?
Večina dolga, ki ga ima UKC Ljubljana, sicer izhaja iz obdobja epidemije covid-19, torej iz obdobja 2020-2022, ko je fakulteta tudi z množičnim izvajanjem PCR testov in drugih diagnostičnih storitev za bolnišnice po državi ustvarila zelo velike presežke.
To posredno priznavajo tudi na fakulteti, pri čemer poudarjajo, da je cene PCR testov za covid-19 določilo ministrstvo za zdravje. »Hkrati bi želeli osvežiti spomin na čase epidemije, kako veliki napori Inštituta za mikrobiologijo so bili potrebni, da je bil v Sloveniji zagotovljen tako velik obseg testiranja in kako ključno je to prispevalo k obvladovanju epidemije,« pojasnjujejo na fakulteti.
Toda že takrat je bilo jasno, da UKC Ljubljana in drugi javni zavodi preplačujejo testiranje, njegovi izvajalci pa z njim ustvarjajo rekordne dobičke. Nekdanja vlada je namreč v začetku epidemije na predlog laboratorijev priznala in plačevala za PCR-testiranje enotno ceno 65 evrov. Ta je v začetku leta 2021 padla na 45 evrov za laboratorijski del in šest evrov za odvzem brisa, pri čemer naj bi enkrat višje tarife veljale za teste, opravljene po 19. uri. Istočasno je država na vrhuncu epidemije za pomoč izbrala avstrijski laboratorij, ki je računal ceno 35 evrov, vključevala pa je tudi stroške prevoza.
A PCR testi so, tako trdijo na UKC, le manjši del težave. Opozarjajo, da so od leta 2020 za opravljene preiskave in druge storitve medicinski fakulteti plačali že več kot 46 milijonov evrov.
Kdo določa cene? Kot so pojasnili na fakulteti, cene storitev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo deloma določa Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), deloma pa metodologija, ki so jo na zahtevo ministrstva za zdravje pripravili leta 2010: »Končna cena posamezne preiskave se, skladno s stopenjsko diagnostiko, določi na osnovi vsote točk, ki pripadajo dejansko opravljenim storitvam pri posamezni preiskavi. Število tako dobljenih točk je pomnoženo z vrednostjo točke, ki jo določi ZZZS.«
Kot so pojasnili, je metodologijo za določanje cen e pripravila delovna skupina, katere član je bil takratni predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Srečko Koren. Na Inštitutu za sodno medicino pa cene za mrliške preglede, obdukcije in druge storitve določajo v sodelovanju z ministrstvom.
»Dajali smo tudi popuste«
»Čeprav, je res, kar navaja UKC, da bi lahko cene oblikovali prosto, smo se vseeno vedno držali cen, ki jih za naše storitve določa ZZZS oziroma so bile le te določene v skladu z metodologijo ministrstva. Večkrat smo na te cene dajali tudi popuste,« poudarjajo na fakulteti.
»Kakršen koli dodaten dolg je sporen, torej ne obstaja,« poudarjajo na UKC Ljubljana, kjer so želeli, da o spornem zahtevku odloči arbitraža, a je imela medicinska fakulteta drugačne načrte. Najprej je pričela spor pred sodiščem, sedaj pa skuša s pritiski prejudicirati izid spora, torej priti do plačila spornih zneskov, namesto da bi počakala na zaključek postopka, izpostavljajo na UKC Ljubljana. Medicinsko fakulteto obtožujejo, da ovira forenzično preiskavo, ki je v teku, in ne razkrije podatkov, ki bi bili potrebni za zaključek analiz.
»Še vedno smo pripravljeni na rešitev spora, a mora za to obstajati predvsem volja na strani UKC,« odgovarjajo na fakulteti. Toda v primeru, če bi v sporu zmagal UKC Ljubljana, bi bila fakulteta precej manj uspešna s tržno dejavnostjo, kar bi ogrozilo tudi izplačilo delovne uspešnosti.
