Pogovor z Messnerjem in njegovo ženo ter Grošljem so pripravili ob nedavno izdanih knjigah Podobe smisla, ki jo podpisujeta Reinhold in Diane Messner in je izšla pri založbi Hiša knjig, ter Grošljevi knjigi Mojih 33 odprav, ki je izšla pri založbi Buča. Messner v knjigi Podobe smisla, s podnaslovom Odrekanje kot navdih za uspešno življenje, govori o tem, kaj mu prinaša uspeh: odrekanje namesto potrošnje, sposobnost znebiti se navlake. Spregovori o tem, kaj ga je vodilo iz vasice v Dolomitih do najvišjih vrhov na svetu in katere vrednote so ga vodile na njegovi poti. Njegova žena Diane pa v knjigi spregovori o svojem pogledu na svet in svojega slavnega moža, so o knjigi zapisali pri založbi. Grošelj v knjigi Mojih 33 odprav obračuna z vzponi na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022.
Na vprašanje, kako je prišlo do tega, da sta napisala knjigo, je Messner odgovoril, da mu je to nekega dne pri zajtrku predlagala žena. Strinjal se je, a le pod pogojem, da napišeta vsak polovico knjige. Diane je dodala, da sicer predloga ni zgrabila takoj, da pa je nato pomislila, da bi bilo za zunanji svet zanimivo, kakšen je njen pogled in kako je živeti z Messnerjem. Slednje po njenih besedah ni vedno preprosto, saj je poseben, je živa legenda. "Je pa tudi moj mož," je dodala. V nadaljevanju je Messner spregovoril o razliki med alpinizmom nekoč in danes; sam je svojemu plezanju dal osebni smisel z omejevanjem pripomočkov, ki jih je uporabljal.
Grošelj se je pošalil, da tudi slovenski alpinisti poznajo reduciranje pripomočkov v času socializma, pozneje pa so sledili Messnerjevim idejam. Grošelj Messnerja vidi kot "simbol svetovne naravne in kulturne dediščine". "Kar je počel v gorah, je bilo izjemno pomembno, zelo pomembno je tudi to, kar zdaj prenaša dalje," je poudaril. Na vprašanje, zakaj alpinisti tvegajo, je Grošelj odgovoril, da ni drugega načina, da si človek pridobi izkušnje, kot da izpostavi samega sebe ter da so se tudi tega naučili od Messnerja. "Kar doživiš v gorah, ko izpostaviš sebe, je nenaučljivo in to daje tem izkušnjam vednost. Zato sem v življenju veliko lažje shajal s kakšnimi težavami, ki so se zdele navidez nepremostljive," je dodal.
Kot enega najbolj tragičnih trenutkov na svoji alpinistični poti je Messner izpostavil odpravo na Nanga Parbat leta 1970, kjer se je med njuno skupno odpravo smrtno ponesrečil njegov mlajši brat Günther, pri čemer ni bilo jasno, v kakšnih okoliščinah je umrl. Grošelj pa je povedal, da je bilo najtežjih trenutkov na njegovi alpinistični poti več, eden najtežjih je bil, ko se je v francoskih Alpah smrtno ponesrečil njegov brat, sam je tedaj imel 18 let. "To je bil udarec, ob katerem obstane svet," je dejal in dodal, da so sledili še ostali; na odpravah, ki jih opisuje v knjigi, je umrlo sedem njegovih soplezalcev.
Po Messnerjevih besedah se je alpinizem v zadnjih 30 letih zelo spremenil. Danes zelo popularno športno plezanje po njegovem mnenju nima zveze s tradicionalnim alpinizmom, pri katerem gre za odnos med goro človekom. Pri pravem alpinizmu danes tudi ne gre več za odkrivanje gora v geografskem smislu, ampak pomeni raziskovanje samega sebe, je dejal.
