Da se v senci leporečenja in politikantstva odvijajo raznorazne vohunske zgodbe tudi med najtesnejšimi zavezniki, ni več nobena skrivnost. Da so prve med enakimi Združene države, pa prav tako ni nobeno presenečenje. Španski časnik El Pais je tako danes postregel z odmevno zgodbo, ki se je odvila na španskih tleh in v katero so vpleteni uslužbenci na ameriškem veleposlaništvu v Madridu.
Po poročanju časnika, ki se opira na vire iz španske vlade, so namreč španske oblasti zaradi podkupovanja španskih obveščevalcev izgnale najmanj dva uslužbenca na ameriškem veleposlaništvu. Časnik identitete ali položaja uslužbencev ni razkril, a naj bi ju ameriške oblasti na željo Madrida »potihoma« umaknile. Španci naj bi namreč v okviru preiskave odkrili, da sta dva uslužbenca Španske obveščevalne službe (CNI) v zameno za »veliko vsoto« denarja Američanom izdajala tajne informacije. Novačenje tajnih agentov države gostiteljice, da izdajo lastno državo, »je očitno sovražno dejanje, ki se ga poslužujejo sovražne države, a nikoli prijatelji oziroma zavezniki,« so poudarili pri El Pais, kjer so dodali, da je bilo morda vpletenih več ameriških vohunov, ne le dva. Vohunske posle naj bi sicer odkrili, ko sta agenta CNI dostopala do informacij, ki niso bile v njuni pristojnosti. Zaenkrat še ni znano, kakšne informacije sta posredovala Američanom.
Potrdili le, da poteka preiskava
Po poročanju časnika so oba španska obveščevalca aretirali pred dvema mesecema, a je proces na podlagi odredbe sodišča potekal tajno. Španska vlada je takrat navedla zgolj, da so na podlagi zahtevka obveščevalne službe CNI začeli preiskavo, ki pa da je zaupne narave, zato več pojasnil ne morejo podati. Na zagovor naj bi poklicali tudi ameriško veleposlanico v Madridu Julisso Reynoso, a naj bi ta po navedbah časnika dejala, da z zadevo ni bila seznanjena in da se je vse skupaj začelo še preden je ameriški predsednik postal Joe Biden. Reynosova naj bi se za dejanje opravičila in obljubila polno sodelovanje v preiskavi. Španski ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve naj bi nato na ameriške oblasti naslovile zahtevo, da morata ameriška uslužbenca na veleposlaništvu zapustiti državo, s čimer naj bi nato Američani soglašali. Španskima obveščevalcema medtem grozi do 12 let zaporne kazni.
El Pais še poroča, da zadeve zaenkrat niso želeli komentirati niti na španskem zunanjem ministrstvu niti na vrhovnem sodišču, na vprašanja pa se niso odzvali niti v obveščevalni službi CNI. Se je pa v skopem odzivu oglasila španska obrambna ministrica Margarita Robles, ki je potrdila, da poteka sodna preiskava zaradi »nepravilnega ravnanja« v obveščevalni službi CNI, a je v isti sapi poudarila, da dogajanje ne bo vplivalo na odnose med obema državama. Dejala je še, da sta državi »prijateljici, zaveznici in partnerici« ter da se v primeru težav med obema državama o teh težavah pogovorijo in jih rešijo, a »nikakor to ne vpliva na naše odnose.« V molk so se sicer zavili tudi na ameriškem veleposlaništvu v Madridu.
