V luči tega je po mnenju Švarc Pipan izjemno pomembno konstruktivno sodelovanje pravosodja s civilno družbo. Državljani morajo namreč na državo gledati kot na domovino, s katero se počutijo povezani, in ne kot na birokratski aparat, je dejala. Dodala je, da se je glede na podatke Eurobarometra stopnja zaupanja Slovencev v neodvisnost sodstva v zadnjih letih povišala s 30 na 50 odstotkov.
Učinkovit in za vse enak dostop do pravosodja je po mnenju ministrice temeljna vrednota in podporni steber demokracije, človekovih pravic, vladavine prava in trajnostnega razvoja. Brez pravosodnega sistema, osredotočenega na ljudi, ne bo mogoče zmanjšati revščine v svetu in odpraviti obstoječe nepravičnosti, je dodala Švarc Pipan in poudarila, da ovire pri dostopu do pravosodja še vedno obstajajo v vseh državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), pod okriljem katere je ministrstvo organiziralo konferenco.
Med drugim je izpostavila tudi, da imajo digitalizacija in inovativni pristopi, vključno z uporabo umetne inteligence, ogromen potencial pri izboljšanju dostopa, odpornosti, transparentnosti in učinkovitosti pravosodja. Ob tem je opozorila, da morajo biti ti pristopi v pravosodni sistem vključeni na odgovoren način.
Direktorica OECD za javno upravljanje Elsa Pilichowski je v nagovoru ocenila, da je namen spodbujanja pravosodja, osredotočenega na ljudi, krepitev glasu državljanov, vključno z otroki. Po njenih besedah ankete OECD kažejo, da v državah članicah organizacije 57 odstotkov ljudi zaupa sodiščem in pravosodnemu sistemu, pri čemer pa le dve osebe od petih verjameta, da pravosodje deluje neodvisno od politike.
Opozorila je, da ko je pravosodje nedostopno vsem ljudem oziroma služi le nekaterim, to vodi v frustracije in nezadovoljstvo, kar ima lahko velike posledice za demokracijo. Ključno je delovati v smeri krepitve zaupanja v pravosodje, saj to krepi občutek pripadnosti v ljudeh in zmanjšuje družbene napetosti, je dejala. Po njenih besedah pa je to ključno za stabilnost demokracije.
Vsi deležniki v pravosodju morajo zagovarjati sistem, ki bo osredotočen na ljudi ter njihove konkretne in specifične potrebe, pa je poudaril slavnostni govornik konference, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in dodal, da so deležniki v pravosodju - sodniki, odvetniki, tožilci - tudi braniki človekovih pravic in vladavine prava.
Po njegovih besedah sodstvo ni izolirano od družbe, temveč je njen del, ki pa mu je kljub temu potrebno zagotavljati neodvisnost in legitimnost. Slednja, kot je dejal, temelji na razumevanju sodstva in zaupanju javnosti. Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča igrata pri tem ključno vlogo transparentnost in etika.
