Premoženjsko-pravni spor poteka od leta 1997. Zemljišče, na katerem je zgrajen stadion, je namreč v lasti mesta, vsi drugi spremljajoči objekti pa stojijo na zemljiščih, ki jih zahteva Rimskokatoliška cerkev. Dogovor, ki so ga sklenili mesto, vlada in Cerkev, sestavljata dva sporazuma, en med mestom Zagreb in vlado ter drugi med vlado in zagrebško nadškofijo. Podpisali ju bodo predvidoma do konca meseca. Nadškofija bo po tem dogovoru izstopila iz sproženih postopkov, v katerih zahteva vračilo nepremičnin, mesto Zagreb pa bo postalo edini lastnik nepremičnin na območju, kjer načrtujejo gradnjo novega stadiona. Vlada in mesto Zagreb sta se medtem po drugi strani zavezala, da bosta v naslednjih dveh letih zagotovila predpogoje za gradnjo ali obnovo desetih cerkva ali drugih objektov Rimskokatoliške cerkve v Zagrebu.
Za gradnjo novega stadiona naj bi se po pisanju hrvaških medijev sicer že zanimal francoski gradbeni velikan Bouygues. V gradnjo stadiona, na katerem bi igrala nogometni klub Dinamo in hrvaška reprezentanca, ter spremljajočih objektov naj bi bil pripravljen vložiti 120 milijonov evrov.
