Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je včeraj organiziralo srečanje z 22 občinami, ki bodo morale izvajati nadomestno in nadomestitveno gradnjo s selitvijo prebivalcev zaradi obsežnih poplav in zemeljskih plazov, ki so 4. avgusta 2023 prizadela Slovenijo, so danes sporočili iz ministrstva.
Srečanje so vodili državni sekretar na MNVP Jože Novak, državni sekretar Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Blaž Dolinšek, vodja Državne tehnične pisarne, Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV), Nataša Bratina, v. d. generalnega direktorja Direktorata za prostor s sodelavci.
Na srečanju s predstavniki občin so podali informacije o nadaljnjih korakih za izvrševanje obnove, predstavili bistvene rešitve predloga Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORF), zaključevanju intervencije na ogroženih območjih, problematiko ogroženih objektov (zavedenih v aplikaciji AJDA) in zagotavljanju nadomestnih gradenj v povezavi z določili Gradbenega zakona in lokacijah nadomestitvenih gradenj v povezavi s postopki priprave prostorskih aktov. Glavni namen zakona je zagotoviti mehanizme za kakovostno in hitrejšo obnovo 4. avgusta poplavljenih območij s plazovi, zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami in zagotoviti trajno ureditev in razvoj na prizadetih območjih.
Z zakonom želijo skrajšati upravne postopke
Rešitve, ki so bile na predlog MNVP vključene v ZORF, omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in druge infrastrukture, vse s ciljem, da se čimprej obnovi v poplavah prizadeta območja ter zagotovi odpornost na bodoče izredne vremenske dogodke, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Zakon bo tako skrajšal in poenostavil upravne postopke ter zagotovil hitrejšo obnovo prizadetih območij.
Pohitritev postopkov ne bo potekala na račun kvalitete
Državni sekretar Boštjan Šefic je poudaril, da bo glede objektov, ki so bili s strani državne tehnične pisarne že evidentirani za odstranitev, v naslednji fazi pripravljajo podrobno strokovno mnenje državne tehnične pisarne, ki bo pri tem sodelovala z zunanjimi strokovnjaki in pristojnimi inštitucijami. Na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja bo služba za obnovo pripravila osnutek sklepa, ki bo javno razgrnjen najmanj 15 dni. Vsi prizadeti, strokovna in druga javnost bo na ta osnutek lahko podala pripombe, predloge in mnenja, na katere bo v nadaljevanju služba posamično odgovorila in odgovore javno objavila na spletni strani.
Na podlagi tega bo pripravljen predlog sklepa, ki ga bo moral obravnavati in potrditi Svet Vlade RS za obnovo, na koncu pa bo sklep o odstranitvi sprejela vlada. Izpostavil je še, da pohitritev postopkov ne bo potekala na račun kvalitete, temveč bo pohitritev postopkov omogočala dobra organizacija. Šefic je še izpostavil, da bodo vsi lastniki objektov, katerih objekti bodo predvideni za odstranitev, s tem najprej osebno seznanjeni, v naslednjih dveh mesecih pa bodo z njimi opravljeni tudi prvi individualni pogovori. Začete pa so tudi priprave na postopek cenitve nepremičnin.
Blaž Dolinšek je izpostavil, da bodo identificirali objekte, kjer ni mogoče zagotavljati dolgoročne varnosti. Identifikacija objektov že poteka in bo v nadaljevanju potekala v obliki hidroloških, geoloških in statičnih študij, je napovedal.
Država bo lastnikom hiš zagotovila nadomestno gradnjo
Državni sekretar Jože Novak je poudaril, da bo država prizadetim lastnikom stanovanjskih objektov zagotovila nadomestno gradnjo na isti lokaciji ali nadomestitev na drugi lokaciji. Aktivnosti v zvezi z nadomestnimi in nadomestitvenimi objekti na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih bosta opravili državna tehnična pisarna in občina, v zvezi z usmerjanjem poselitve in po potrebi tudi z dopolnitvijo ali novimi prostorskimi načrti pa občina, z aktivnim sodelovanjem in usmerjanjem MNVP.
V ujmi prizadetih 12.000 stavb
Država in občine bodo za okoli 335 prizadetih hiš morale poiskati nadomestitvene lokacije. Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo možna tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo sicer v ujmi na različne načine prizadetih okoli 12.000 stavb.
Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč je poudaril, da je bilo do zdaj občinam že izplačanih 218.544.882 evrov predplačil za nujno sanacijo škode na občinski infrastrukturi ali za izvedbo geotehničnih ukrepov.
V kratkem prva izplačila za poškodovane stanovanjske objekte
Temu zdaj prvič doslej dodajajo še izplačilo akontacij za obnovo fizičnim osebam – lastnikom stanovanjskih objektov, ki so bili poškodovani v ujmi 4. avgusta, in katerih skupna ocena škode je na 30 milijonov evrov. Po trenutni oceni, ki temelji na vnosih v spletno aplikacijo AJDA, je do predplačil v višini 20 % ocenjene škode upravičenih približno 5800 stanovanjskih objektov, za katera je ocenjen skupni znesek akontacij v višini 30 milijonov evrov. Predplačilo se za posamezno stanovanje izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega deleža, v primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov. V skladu z novelo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A) so do predplačila upravičene fizične osebe - lastniki stanovanjskih objektov, pri katerih ocenjena škoda presega 6000 evrov, njihovi objekti pa niso predvideni za nadomestitvene gradnje. Izplačila se bodo izvedla v štirih tranšah. V prvi tranši je zajetih 1350 stanovanjskih objektov (oziroma nekaj manj kot 2000 upravičencev, saj je lahko lastnikov stanovanjskega objekta več) v višini nekaj več kot 4,5 milijonov evrov.
Odprtih še 240 delovišč
Neža Kodre je povedala, da je zaključenih 713 delovišč, 240 pa je še odprtih. Predstavila je problematiko in zagate zaključevanja intervencij v vodotoke (izvrševanje do 30. 6. 2024) in izvajanja sanacij. Predvidena je priprava programa obnove po porečjih.
Pomembno je tesno sodelovanje
Nataša Bratina, v. d. direktorja Direktorata za prostor in graditev na MNVP pa je poudarila, da so si v predlogu ZORF prizadevali za dobre, učinkovite in časovno izkoriščene procese v postopkih. Poudarila je, da je pomembno tesno sodelovanje z občinami, sprotno reševanje zagat in iskanje kakovostnih in izvedljivih prostorskih rešitev. Na Direktoratu za prostor in graditev na MNVP so zato ustanovili kontaktno točko za pomoč, usmeritve in razreševanje nejasnosti ter dodatne informacije za prostorsko načrtovanje občinam. Bratina je še zagotovila da so na direktoratu dostopni za vprašanja in usmerjanje pri zahtevni obnovi s področja prostorskega načrtovanja in se lahko posamezne občine obrnejo nanje s svojimi specifičnimi težavami.
Na dogodku so vsi udeleženi govorniki odgovarjali na konkretna vprašanja občin in podajali pojasnila županom in njihovim občinskim urbanistom. Sprejet je bil dogovor, da se bodo v prihodnje večkrat srečevali na MNVP in sproti razreševali nejasnosti in izmenjevali informacije, so pri Ministrstvu za naravne vire in prostor navedli v današnjem sporočilu za javnost.
