Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, po mnenju Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ne more računati na gospodarski razvoj. Vse bolj nevzdržne razmere v prometu pa povzročajo vse večjo gospodarsko škodo, pa sem ne sodijo le ceste, logistika in projekti, ki se ne uresničujejo.
Ker smo tranzitna dežela, se bo promet le še povečeval, a kot strokovnjaki že dolgo opozarjajo, v minulih letih in desetletjih nihče ni poslušal in so odgovorni raje prisluhnili različnim nevladnim organizacijam ali političnim strankam, ki so iz nasprotovanja prometnemu razvoju kovale svoj dobiček. Desetletja si je Slovenija zastiskala oči pred težavami, ki so se napovedovale, in šele zdaj smo se začeli zavedati, kaj vse smo medtem zamudili.
Gledali so stran in prisluhnili napačnim
»Imamo preozke avtoceste, zelo zastarelo železniško omrežje, ki ne omogoča niti povečane hitrosti vlakov niti povečane kapacitete pretovora,« je dodala Vesna Nahtigal, »razvita prometna infrastruktura je za Slovenijo še posebej pomembna, saj logistika predstavlja 7,7 odstotka bruto domačega proizvoda«. V Združenju za promet pri GZS se strinjajo, da je ena od alternativ cestnemu tovornemu prometu železnica, a je treba njen razvoj pospešiti. A kaj, ko birokracija dodatno zavira razvoj, za prostorske akte si jemlje tudi do 15 let. Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS in IGM Gregor Ficko pa kot primer navaja, da se tretja razvojna os umešča v prostor od leta 2004, a je danes, leta 2023, še vedno ni.
O zasičenosti Slovenije s prometom govorijo tudi številke. V prvi polovici leta je bilo več avtomobilskega prometa na vseh avtocestnih odsekih, s tovornim prometom pa je bil v prvem letošnjem četrtletju najbolj obremenjen avtocestni odsek Drenov Grič, kjer so našteli 1,4 milijona tovornih vozil. V drugem četrtletju se je avtomobilski promet na odseku Gruškovje povečal za 36, na odseku Zamarkova pa je bil manjši za sedem odstotkov.
Norišnica na mestnih ulicah
S potniškim prometom je pri nas trenutno najbolj obremenjen odsek Šmarje - Sap s 4,4 milijona potniških vozil, od tega je bilo 4,3 milijona avtomobilov ali za desetino več kot v istem četrtletju lani. Število avtobusov se je povečalo skoraj na vseh odsekih, največ motociklov pa so zabeležili na odseku Gruškovje (okrog 4000). Enako ali pa še bolj kaotično je v mestnih območjih, Ljubljana in njena obvoznica sta se jeseni znašli v pravi prometni norišnici. Bili so dnevi, ko je promet v mestu dobesedno obstal, kar pomeni, da je obstal tudi mestni javni promet.
Sicer se v zadnjih letih vse več govori in poziva potnike, naj uporabljajo javni mestni prevoz, a se Slovenci in Slovenke nad njim nikakor ne moremo navdušiti. Razlogov, zakaj je vse manj uporabnikov, ni malo, po zadnjih podatkih statističnega urada pa je razvidno, da smo od tako imenovanega trajnostnega prevoza še zelo daleč. Glede na podatke statističnega urada so lani avtobusi v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov, od tega 61 odstotkov mestni in 39 odstotkov medkrajevni avtobusi. Od leta 2010 se je število potnikov v medkrajevnem prevozu zmanjšalo za 15 odstotkov, v mestnem pa za petino.
Železnica ima vse manj potniških vagonov
Stanje na železnicah ni nič boljše, od leta 2001 se je število potniških vagonov zmanjšalo za sedem odstotkov in število sedežev za desetino oziroma okoli 2800. Lani je bilo v 432 vagonih železniških potniških vozil na voljo nekaj manj kot 25.500 sedežev. Potem pa se čudimo, da so še tisti potniški vlaki, ki so na voljo, občasno prenatrpani in dejansko odganjajo uporabnike. Lani je bilo v železniškem prevozu (notranjem, mednarodnem in tranzitu) prepeljanih skupno 14,9 milijona potnikov, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11 odstotkov, v notranjem prevozu pa za 14 odstotkov.
Vedno več pa kolesarimo
Časovna potratnost in slaba razvejanost javnega prevoza sta med glavnimi razlogi, zakaj še vedno ne naredimo večjega koraka naprej. Največ, 38 odstotkov prebivalcev, ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, je kot razlog navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa. Med tistimi, ki javnega prevoza ne želijo uporabiti za pot na delo, pa jih je več kot tretjina kot razlog navedla, da javni prevoz v času odhoda na delo oziroma vrnitve sploh ni bil na voljo.
Torej ne preseneča dejstvo, da namesto javnega prevoza prebivalci predvsem mest raje uporabljajo kolesa ali hodijo peš. Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj tri minute. Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom pa se je povečala za 1,6 kilometra na skoraj šest kilometrov. Povečalo se je tudi število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, in sicer za 40 odstotkov, na delovni dan za 45 odstotkov.
